Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Aleš KarbaAleš Karba
Petra StoparPetra Stopar
David Cigoj (foto: NL)
David Cigoj | (foto: NL)

Ali družba res napreduje?

| 13.10.2022, 18:00 Nataša Ličen

Vprašanje v naslovu je smiselno, ker se mnogi sprašujemo, kaj se dogaja v družbi, ali ljudje pozabljamo na osnovne vrednote, saj včasih meje sprejemljivega potiskamo nevarno proti robu? Ali se družbe, v njej posamezniki, razvijajo ali prej nazadujejo? Mnogi se zaskrbljeno zazirajo v prihodnost in se sprašujejo, je med nami sploh še kaj svetega?

Naša osnovna psihološka potreba je, da vsak dan dobimo kakšno majhno zmago nad izzivi in težavami. Bistveni so dobri odnosi, s tem naš obrambni mehanizem popusti. Lahko se odpremo ljudem in svetu ter s tem bolje razumemo realnost in jo tudi lažje sprejmemo.

V naši družbi je jedro zdravega.
David Cigoj že več let raziskuje lastnosti družb in kulturne razlike v njih, preučuje tudi raziskave iz vsega sveta, ki se dotikajo teh vprašanj. Izšla je njegova druga, dopolnjena izdaja knjige «Razvoj zavesti«. Povabili smo ga v studio, kjer je podal nekaj pomenljivih, tudi pozitivnih ugotovitev.

Poslušajte pogovor.

V odnosih je včasih dobro iti preko sebe in biti preprosto prijazen do drugih.

Torej, napredujemo ali ... ?

David: »Ljudje moramo imeti čimbolj ljubeče in enakopravne odnose. Dopustimo drugemu avtonomijo, podpirajmo ga, ne pa da od njega ves čas zahtevamo, ga silimo v nekaj, vse to je psihološko nasilje, ki se ga moramo čimprej rešiti. Številni imajo občutek, da se kot ljudje ne razvijamo, da gremo nazaj in da postajamo vse slabši. Toda znanost skozi raziskave vrednot, ki so bile opravljene po vsem svetu, vendarle dokazuje, da postajamo vse boljši. Na področju psihološkega razvoja smo v zadnjih petdesetih letih dokazano naredili velik korak naprej

Skupni imenovalec je Ljubezen

Tudi odrasli se razvijamo, tako kot otroci, s skoraj isto dinamiko. Kakšni so pogoji, kakšne so stopnje razvoja, David opiše v svoji knjigi.

Če sveta ne razumemo se v odnosu do njega postavimo v položaj žrtve. In, do realnosti postanemo kljubovalni.

Štiriindvajset kreposti in vrlin.

»Med stošestinšestdesetimi državami, v katerih so merili optimalnost človeškega delovanja, so ugotovili, da na Balkano obstaja črna luknja, kar pomeni, da imajo ljudje tega področja največ težav. Slovenci se nismo odrezali slabo, znašli smo se na šestinpetdesetem mestu. Med vprašanji je bilo tudi, ali ste v zadnjem mesecu kaj darovali, ste bili dobrodelno aktivni?«

Bolj kot smo razumevajoči drug z drugim, bolj lahko, kot posamezniki in družba v celoti, napredujemo.
Bolj kot smo razumevajoči drug z drugim, bolj lahko, kot posamezniki in družba v celoti, napredujemo. © PixaBay

Zelo pomembna je meritev vrednot

»Večina družb po svetu neprestano počasi napreduje, tiste, ki so v ospredju, se razvijajo še hitreje. Počasneje se razvijajo nedemokratične družbe, tudi tiste, kjer je življenje zaradi zunanjih dejavnikov težje, kot recimo v puščavi in podobno. Razvoj se odvija spiralno. Kot kažejo raziskave, je v zadnjih letih precej nazadovala Indija. Polarizacija je vojna brez fizičnega spopada. Razmere med ljudmi se zaostrujejo, razbohoti se sovraštvo do drugega, in tako celotna družba začne nazadovati.«

Slovenci bi lahko bolj zaupali drug drugemu. Se skušali bolj razumeti, saj je to osnova konstruktivnejšega sodelovanja in trdnejših vezi med nami, ob katerih bomo lahko v razvoju zavesti vsi hitreje napredovali.

Avtor David Cigoj je stopil na ramena velikanov družboslovnih ter humanističnih znanosti in njihovo znanje povezal v meta teorijo. Opisuje razvojni model, ki izvaja razvojni proces. Seveda neznanke ostajajo, znanost vendarle še ne ponuja odgovorov na vsa vprašanja.

Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...