Jože Bartolj
Andrej Jerman
Petra Stopar
Škof Franc Šuštar (foto: Rok Mihevc)
Škof Franc Šuštar | (foto: Rok Mihevc)

VIDEO: Škof Šuštar: Človek, ki moli, ne bo mogel čez nekaj trenutkov preklinjati

07.10.2022, 19:39 Marta Jerebič

Na današnji praznik Rožnovenske Matere Božje smo Radio Ognjišče in bratje frančiškani z Brezij tudi letos pri Mariji Pomagaj na Brezjah pripravili Dan rožnega venca. Škof Franc Šuštar je v pridigi spregovoril o tem, kako smo preko svete maše in rožnega venca združeni v ogromen venec vernih ljudi.

Tudi če pri molitvi ne premislimo vsake besede posebej, in tudi če smo raztreseni, nas te besede oživljajo in ustvarjajo v nas Božje okolje, prostor Svetega Duha in miru, je dejal škof Šuštar in nadaljeval: »Človek, ki tako moli, ne bo mogel čez nekaj trenutkov preklinjati, se ne bo mogel jeziti za prazne stvari, ne bo mogel o drugih slabo govoriti, ne bo mogel soditi in opravljati ali se veseliti nesreče drugih ljudi. Tak človek, bo tudi ob razočaranjih, ki jih doživlja, vse svoje dogodke in dogodke drugih ljudi polagal v Božje roke.«

Molitev rožnega venca
Molitev rožnega venca © Rok Mihevc

Škof Šuštar je poudaril, da rožni venec ne sme ostati pobožnost prejšnjih generacij. »Pomislimo, kako bi lahko molitev rožnega venca ponovno posvojili, da bi postala družinska molitev. Kako bi to molitev sprejeli in ponesli na vsa področja našega delovanja … Kako zelo je pomembno, da bi se znali pogovarjati z Bogom; da bi znali z njim klepetati o vseh naših stvareh, dogodkih, ljudeh, skrbeh, načrtih, križih in težavah, naših grehih in hrepenenjih po svetosti.«


Povabil je, da bi v molitvah prosili za vztrajnost v veri, evangelizacijo v našem narodu, molitev v družinah, skupno molitev, za sinodalno pot, ko bi skupaj molili in iskali Božjo voljo za bolj polno krščansko življenje.

Škof Franc Šuštar
Škof Franc Šuštar © Rok Mihevc


Pridiga škofa Franca Šuštarja v celoti:

Dragi bratje frančiškani in drugi duhovniki, dragi bratje in sestre, drage poslušalke in poslušalci Radia Ognjišče!

Današnji praznik Rožnovenske Matere Božje je praznik vere in molitve, je praznik spomina na preteklost, je praznik sedanjosti in dan velikega upanja na poveličano večnost. Sedaj pred sveto mašo smo molili dva rožna venca pred brezjansko podobo Marije pomagaj, in po sveti maši bomo nadaljevali še z dvema rožnima vencema. Tako smo preko svete maše in tudi preko rožnega venca združeni v ogromen venec vernih ljudi v molitvi – tukaj v cerkvi in po domovih preko valov Radia Ognjišče. Ta veličastni venec ima v sebi vse skrivnosti: seveda najprej skrivnosti iz Jezusovega in Marijinega življenja. Ima pa v sebi tudi vse skrivnosti – tako vesele, svetle, žalostne in častitljive – vseh nas ljudi, ki smo zbrani v molitvi. Mi se pridružujemo Jezusovim in Marijinim skrivnostim, Marija, Jezus in svetniki pa se pridružujejo našim skrivnostim življenja. Kakšna veličastna povezanost! Kakšno veličastno občestvo, kakšna veličastna skupnost in tudi moč molitve.

Na današnji praznik, ki ga praznuje vsa vesoljna Cerkev, pa smo povezani v ta neskončni venec vernih ljudi po vsem svetu. Ob tem pomislimo na vernike vseh celin našega sveta, na posvečene žene in može, na duhovnike in menihe, na matere in očete, na bolnike in ostarele… Mi se pridružujemo njihovi molitvi, oni pa naši! Čutimo edinost in veliko veselje nad tem vesoljnim občestvom, ki ga nebeška Mati Marija združuje v eno veliko družino. Kako je to veliko naše duhovno bogastvo in mi ga smemo biti deležni! Skupaj častimo Boga, skupaj se mu zahvaljujemo in skupaj ga prosimo. Kako mogočna je ta molitev vesoljne Cerkve, ker smo združeni v eno molitev ob naši nebeški Materi.

Bratje in sestre, podobno povezanost v Svetem Duhu in v molitvi celotne Cerkve pa lahko čutimo tudi takrat, ko sami zase molimo rožni venec. Če smo v edinosti s Cerkvijo, nismo nikoli sami, saj nas povezuje Jezus. Prav je, da se spomnimo, da so besede, ki jih izgovarjamo pri rožnem vencu, besede in skrivnosti vzete iz Svetega pisma, ki je Božja beseda. Vsi vemo, da je Božja beseda svetega pisma polna Svetega Duha. Torej niso to kar tako neke besede, ki bi jih človek izgovarjal v prazno. Tudi če ne premislimo vsako besedo posebej, in tudi če smo raztreseni, nas te besede oživljajo in ustvarjajo v nas Božje okolje, prostor Svetega Duha in miru. Besede Zdrave Marije, Svete Marije, besede Očenaša, besede skrivnosti Jezusovega in Marijinega življenja nas prečiščujejo in ustvarjajo v nas svet prostor. Človek, ki tako moli, ne bo mogel čez nekaj trenutkov preklinjati, se ne bo mogel jeziti za prazne stvari, ne bo mogel o drugih slabo govoriti, ne bo mogel soditi in opravljati ali se veseliti nesreče drugih ljudi. Tak človek, bo tudi ob razočaranjih, ki jih doživlja, vse svoje dogodke in dogodke drugih ljudi polagal v Božje roke. Naj Gospod to vidi, naj Gospod presodi, naj Gospod uredi zadeve, da bodo pravične in resnične…

Dragi bratje in sestre! To niso le lepe in tolažilne besede ob tej slovesnosti. Zgodovina in človekova izkušnja nam dokazuje, da je molitev rožnega venca mogočna molitev. Ta praznik praznujemo tudi zaradi spomina na veliko zmago kristjanov proti Turkom pri Lepantu leta 1571, ko je bilo ogroženo življenje in vera ljudi v Evropi. Papež je takrat prosil, da so ljudje molili rožni venec s prošnjo za zmago in ohranitev vere. Ljudje so molili in bili uslišani. Podobno je bilo nekaj let kasneje v bitki pred Dunajem; zopet je Bog pomagal po zavzeti molitvi vernikov. Morda bi lahko vsak od nas nanizal celo vrsto zmag in čudovitih izkušenj – velikih in malih – iz lastnega življenja ali življenja bližnjih, kako smo bili uslišani in potolaženi po molitvi rožnega venca. Ob tem se lahko spomnimo tudi na vrsto osebnih razodetij in Marijinih prošenj ob prikazovanjih – v Lurdu, v Fatimi, v Međugorju – da bi verniki molili rožni venec in ostali zvesti Bogu v veri in krščanskem življenju.

S hvaležnostjo lahko pomislimo na velik čudež v ne tako oddaljeni preteklosti, ko je molitev rožnega venca, ki je bila prisotna v naših družinah, ohranjala vero v večine našega naroda. Kot družinska molitev je ohranjala cele generacije naših prednikov v tesni povezanosti z Bogom in v velikem zaupanju v Marijino pomoč in varstvo. Tudi temu lahko rečemo, da je bil velik čudež – ki se je dogajal v narodu.

Bratje in sestre, ali naj na to gledamo le z nostalgijo; z mislijo, kako so bili stari časi lepi in dobri, kako so bili tisti stari ljudje pobožni in verni, sedaj pa je čisto drugače. Tudi takrat so bile težave in grešne stvari; kaj vse se je dogajalo v tistih starih časih. Vendar kljub vsemu, je uspelo tem ljudem prenesti vero v naslednje generacije. Tukaj pa smo sedaj mi na vrsti. Pomislimo, kako bi lahko molitev rožnega venca ponovno posvojili, da bi postala družinska molitev. Kako bi to molitev sprejeli in ponesli na vsa področja našega delovanja. Mogoče ne bo šlo le za molitev rožnega venca, pač pa za vsakršno povezanost z Bogom. Kako zelo je pomembno, da bi se znali pogovarjati z Bogom; da bi znali z njim klepetati o vseh naših stvareh, dogodkih, ljudeh, skrbeh, načrtih, križih in težavah, naših grehih in hrepenenjih po svetosti.

Povabim vas, bratje in sestre, da bi v naših molitvah prosili za vztrajnost v veri, za evangelizacijo v našem narodu, za molitev v družinah, za skupno molitev, za sinodalno pot ko bi skupaj molili in iskali Božjo voljo za bolj polno krščansko življenje.

Pri tem naj nam pomaga Marijin zgled, o katerem smo slišali danes v Božji besedi, v berilu in evangeliju. Božja beseda nam predstavi Marijo, ki je bila zbrana, v živem odnosu z Bogom, sicer bi preslišala angelov pozdrav. Bila je že navajena komuniciranja z Bogom. V pogovoru se vidi, da je bila kar korajžna v pogovoru z angelom. Dobro je poznala Sveto pismo, poznala je hvalnico Ane, Samuelove matere, ki se lepo odraža v Marijinem hvalospevu Moja duša poveličuje Gospoda… Ta Marijina drža spodbuja tudi nas, da bi dobro poznali Božjo besedo in jo ponavljali. Dobro bi bilo poznati nekaj stavkov, ki jih molimo ob primernih trenutkih. Dobro je poznati tudi dogodke iz svetega pisma, posebej dogodke iz Jezusovega življenja in njegove besede, da lahko tisti dogodek hitro povežem s svojim doživljanjem.

Prvo berilo nam je predstavilo Marijo skupaj z apostoli – po vseh dogodkih odrešenja. Marija je znala biti pozorna, znala je čakati, verovala je in zaupala, da bo Bog izpolnil svojo obljubo; apostoli so skupaj z njo vztrajali v molitvi. Naj bo tudi za nas zgled in hkrati prošnja: da bi tudi mi vztrajali v molitvi skupaj z Marijo, s svojimi brati in sestrami – in se pustili presenetiti. Amen.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija
Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika) Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika)

Slovenska birma v Buenos Airesu

Vrhunec obiska škofa Antona Jamnika pri rojakih v Argentini sta bili slovesnosti svete birme v Lanusu in Slovenski hiši, pri katerih je bilo 22 birmancev. Obe slovesnosti sta bili skrbno ...