Škof Štumpf: Brez Cerkve Prekmurje danes ne bi bilo slovensko

Cerkev na Slovenskem 14. 08. 2022, 10:15 Petra Stopar

V sredo, 17. avgusta, bomo v Sloveniji praznovali dan združitve Prekmurja z matičnim narodom. Minila bodo 103 leta od dne, ko se je na trgu pred cerkvijo v Beltincih zbralo 20.000 ljudi, ki so prišli z navdušenjem podpreti vrnitev Prekmurja k matici. »Vztrajnost je tista, ki daje sadove,« je takratna prizadevanja slovenskih narodnih voditeljev povzel murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Želi si, da bi organizatorji osrednje državne proslave ob tem prazniku k sodelovanju povabili tudi Cerkev, saj brez nje danes Prekmurje sploh ne bi bilo slovensko.

Spomin na 100. obletnico

Škof Štumpf je v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji dejal, da se še vedno dostikrat spomni na slovesno praznovanje 100. obletnice dneva združitve Prekmurja z matičnim narodom, ki je bila pred tremi leti v Beltincih: »Še me tu in tam ljudje ustavijo na cesti in povejo, da so tudi oni še pod vtisom. Kot da bi takrat na nek način doživeli vzdušje izpred 100 let. Zanos slovenske narodne zavesti, ki ima značaj katoliškosti, nam namreč daje pravi občutek veselja nad slovensko besedo, kulturo in slovensko skupnostjo, seveda pa pri tem ni izključujoč za druge, recimo za Madžare, ki živijo v Prekmurju. In to se je pri prazniku pred tremi leti močno dalo čutiti.«

Po škofovem mnenju tudi Madžari niso prezrli tega vzdušja, čeprav se madžarski škofje praznovanja niso udeležili, ampak so poslali zgolj svojega predstavnika. »Zakaj je bilo tako? Nekdo iz politike in zgodovinske stroke je takrat praznik hotel pokvariti in je zasejal strah, da se bomo v Beltincih takrat šli slovenski nacionalizem. To se seveda takrat ni zgodilo, ker sem osebno bedel nad tem. Tako pri sveti maši kakor na sami proslavi so bili prisotni momenti slovenske in tudi madžarske besede, molitve in pesmi. To je pri ljudeh bilo sprejeto zelo dobro,« je vtise zbral škof.

"Neutrudno garanje naših narodnih voditeljev"

Ko se ozremo na dogodke izpred 103 let, je bilo takrat po besedah dr. Štumpfa do zadnjega negotovo, ali bo Prekmurje združeno z matično Slovenijo ali ne. »Za mednarodno komisijo, ki je o tem odločala in preverjala teren ob Muri, so bili pomembni najmanjši detajli, celo narečna govorica, oziroma podobnosti med prekmurščino in prleščino, da je komisija videla, da res spadamo skupaj. Duhovnik Jožef Klekl st., pa Ivan Jerič, takratni bogoslovec Jožef Godina, so bili nenehno na terenu sredi dogajanj, ozaveščanja in organiziranja ljudi za shode v podporo združitvi Prekmurja z matičnim narodom ter seveda so obveščali o dogodkih dr. Matija Slaviča in dr. Frana Kovačiča, ki sta bila pariška pogajalca v korist Slovenije. Hočem reči, da je bilo takrat neutrudno garanje naših narodnih voditeljev takšno, da so jim ljudje prisluhnili in verjeli in seveda jim sledili in to je pripeljalo potem do združitve levega dela Mure z desnimi bregom,« pojasnjuje škof, ki se v dandanašnjih časih sprašuje, kako nagovarjati ljudi, da bi sledili temu, kar je dobro za njihov duševni in telesni blagor. »Glede na zgodovinske izkušnje izpred 103 let bi rekel, da je vztrajnost tista, ki daje sadove. Ne smemo popustiti.«

Hočem reči, da je bilo takrat neutrudno garanje naših narodnih voditeljev takšno, da so jim ljudje prisluhnili in verjeli in seveda jim sledili in to je pripeljalo potem do združitve levega dela Mure z desnimi bregom.

"To je zgodovinsko dejstvo in amen."

Osrednja državna proslava na predvečer praznika bo tudi letos v eni od prekmurskih občin, in sicer Črenšovcih, udeležil se je bo tudi predsednik republike Borut Pahor. Škofa ob tem žalosti, da že lep čas organizatorji proslave pozabijo k sodelovanju povabiti tudi Cerkev. »To pomeni, da se ne spomnijo, da bi lahko bila ta dan sveta maša tam, kjer je osrednja proslava,« je pojasnil. Sam sicer pravi, da se bo državne proslave z veseljem udeležil, a da bo treba za prihodnje razmisliti, kako bi bila Cerkev v tem bolj prisotna. »Če se kje drugje po Sloveniji lahko gredo takšno ločenost države in Cerkve na podobnih proslavah, se tega v Prekmurju ne moremo iti, ker brez Cerkve Prekmurje danes sploh ne bi bilo slovensko. To je zgodovinsko dejstvo in amen. In če se na to danes hoče pozabiti, potem to isto Prekmurje tudi kmalu slovensko več ne bo. Zmanjkalo mu bo tiste narodne moči, ki ga lahko dobi samo v duhovnih vrednotah Cerkve, ki pa so tudi za slovenstvo nujne,« poudarja škof.

Brez Cerkve Prekmurje danes sploh ne bi bilo slovensko. To je zgodovinsko dejstvo in amen. In če se na to danes hoče pozabiti, potem to isto Prekmurje tudi kmalu slovensko več ne bo.