Alenka Rebula: Bodimo odprti. Vsak trenutek se lahko kaj spremeni.
Za življenje Nataša Ličen
Vročina nas upočasni, kjub temu pa se lotevamo dopusta kot vsega v življenju. Priti čim prej na cilj. Ko prispemo, smo izmučeni in razdražljivi. Ideja globokega miru in sprostitve, ki naj bi bila vsaj v teoriji bistvo dopusta, nam je daleč.
Pot je prvi del dopusta
»Ja, že kako sedemo v avto, kaj vse se dogaja do cilja, lahko potujemo drugače in ne rahlo histerično. Tako ni dobro začeti. Toda reči, nič drugače se ne da, ni dobra motivacija. Imeti moramo jasen namen, da izebremo nekaj drugega in da vemo, zakaj se ne priganjamo in nam drugi ne gredo na živce. Samo prepričevanje in miritev ne bosta zalegla, ljudje nismo taki.«
Če bi se ljudje resnično poznali, bi vedeli, s čim imamo opravka, ko se bližamo drugemu.
Pogovore z Alenko Rebula v sklopu oddaj Za življenje lahko poslušate tudi med podkasti.
Kaj sploh je kultura miru?
»Kultura miru je slog, način, metoda kako delujemo v življenju na vseh področjih. Lahko bi rekli, da iščemo življenjsko moč, veselje do dela in učinkovitost na drugačen način, kot je danes v navadi. To ne pride samo, je zelo v nasprotju od pritiskov okrog nas, zato rečemo kulura. Kultura je proces. Nekaj kar je še v grobi obliki, se ob procesu brusi, kot recimo obrušen diamant. Ne moremo kar izumiti načinov mirnega odziva, predanosti, to je dosežek in tega se je treba učiti.«
Miroljuben odziv je stvar volje
»Kultura miru ni da stisnem zobe in sproduciram mirno reakcijo. Kultura miru je izid nekega postopka, cela vrste stvari se moraj zgoditi prej, da imam lahko miren odziv. Korakov za doseganje tega je več. Prvi je, da se pozorno in zbrano približam nekomu, to je začetek. Nasprotje je raztresenost, razpršenost.«
Jasnost srečanja je pomembna
»Mnogo zmedenosti je med nami. Včasih imamo pet minut časa in ob srečanju osebo ogovorimo z vprašanjem, kako je in nato nam, ker je vprašanje vzel resno, začne pripovedovati, mi pa želimo recimo ujeti vlak. Že na začetku je treba to razčistiti, jasnost o namenu srečanja je pomembna. Če bi se ljudje resnično poznali, bi vedeli, s čim imamo opravka, ko se bližamo drugemu.«
Berite tudi knjige in sledite na spletu vsebino naše redne sogovornice, ki nam posreduje odkritja o miru med nami Josipe Prebeg oziroma metodo osebnega razvoja Vera vase.
Kako lahko preprečimo hude napade v odnosih?
»Kateri so naši cilji? Če primerjam z državami, bi rekla, je možno premirje brez globinskega dela in predelave svojega značaja, je možno premirje z drugimi v izogib vojne. To je velik dosežek, če preprečimo napade sovraštva, hudih napadov, ko ljudem prekipi in so potem močne eksplozije med ljudmi. Marsikaj se lahko naredi, kar ni idealno, je pa veliko boljše od rušenja odnosov, streljanja s topom na vse okrog, zagrenjenosti. Z dolgotrajnimi in blažjimi načrti, ki bi šli skozi šole in delovne kolektive ter tako naprej, bi lahko kaj malega tudi dosegli in s tem pripravili pot za kaj globljega.«
Uvod v kulturo miru je zbranost do sočloveka. Jasnost namena. Kaj sploh hočem?
Kultura miru zahteva delo, če želimo biti temeljiti. Kot palača, temelji jo morajo držati. Bodimo odpti za to, da se lahko vsak hip vse spremeni. Načrt se morda ne bo uresničil. Ljudje smo na poti, poti nekaterih nikoli ne bomo razumeli, ker hodijo drugače in po drugačni do naše.
