Slišal sem Božji glas

Svetovalnica | 26.07.2022, 10:12 Nataša Ličen

Poklicanost je biti poklican, vedno mora za to obstajati nekdo, ki nas pokliče. Katoličani ob tej besedi pomislimo najprej na Boga. Seveda nas lahko poliče tudi kdo drug, v osnovi pa govorimo o Božjem klicu. Ključno je ali verjamemo, da Bog govori z nami ali ne?

Kako prepoznati svoje talente in živeti svojo poklicanost?,

smo se vprašali v »Svetovalnici« in k pogovoru povabili Mateja Cepina iz Socialne akademije.

»Jaz to izkustvo imam, da Bog govori z menoj, da sem slišal Božji glas. Kot posledica tega se je zgodilo veliko stvari. Sem slušni tip, zato sem slišal glas, kdo drug morda kaj vidi."

Verjameš, da ti je Bog že kdaj osebno govoril, če ti je, kam te je poklical?

Vsi smo včasih v puščavi
»Če se ne počutimo nagovorjene, težko vztrajamo v svojem poklicu. Vztrajamo in smo v poklicu rodovitni, če se počutimo, da smo imeli za ta poklic svoje »goreče grme«, da je Bog z nami govoril in smo v Njegovi službi. Bog nas je ustvaril po svoji podobi, zato verjamem, da to sodi k človekovemu dostojanstvu, nismo le roboti, ki bi izvajali neke algoritme, ampak smo ustvarjalna bitja.«

Goreči grm

»To je bil nenavadni, šokantni pojav, ko je Mojzes stopil v dialog. Želje imajo pomembno težo, hrepenenje je motor naših molitev. Kdaj se obračamo na Boga?, ko imamo hrepenenja. Bog nas je z vsemi temi hrepenenji ustvaril nepopolne. Hrepenenje poganja naša prizadevanja, brez hrepenenja ne bi iskali življenjskega sopotnika, recimo in vse ostalo, kar nas izpolnjuje in osrečuje.«

»Izmed metod, ki jih pogosto uporabljam je biografsko učenje, ko gremo skozi ključne življenjske trenutke, ki so nas zaznamovali. Ko si vzamemo čas, vodeno ali sami v tišini, zapišemo deset ali dvajset takšnih dogodkov in se o njih pogovarjamo, se ponavadi prepozna nek vzorec, kaj je vsem tem dogodkom skupnega in na osnovi tega se opredeli osebno poslanstvo. Sam sem potreboval kar nekaj let, da sem prepoznal svoje osebno poslanstvo. Polje poslanstva je široko, ne zaobjame pa vseh področij, recimo nisem ga mogel uresničevati v računalništvu, povsod drugod pa. Zato danes delam nekaj drugega, od tistega kar sem študiral, ker me vodijo talenti, edinstvenosti, ki so v vseh nas.«

Bog lahko deluje preko nas, če smo pretočni.

»Med izgovori, da ne zaživimo svojih talentov, so mnogokrat strahovi pred izgubo varnosti. Strah nas je izpustiti nekaj, kar nam daje občutek gotovosti in finančne stabilnosti. Če je Božji klic, pride tudi preskrbljenost. Talente je treba sprejeti. Žal smo imeli mnogi tip vzgoje, ko so nas redko pohvalili in domnevam, da je to pogosto velika ovira, ki onemogoča sledljivost osebnim talentom. Treba se je sprejeti v svoji edinstvenosti, si predstavljate, s koliko večjim veseljem bi se zjutraj prebudili in začeli z delom.«

Kolikokrat pademo, preden obupamo?

»Bolj ko smo v področju inovativnega, večja je verjetnost neuspeha. Nič hudega, gremo naprej. nadaljujmo, padci so pogosti in nas žal pretirano odvračajo od nadaljnjega poizkušanja. Pogosto je poklicanost to, kar nas je v otroštvu ali mladosti zaposlovalo ure in ure in zunanji svet ob tem ni obstajal. Bili smo potopljeni v tisto opravilo. Kot otrok povsem predan igri. Iščimo to, ker to je poklicanost.«

Gre za to, da ko najdemo ta vodnjak, tam pijemo, zadovoljimo v njem svoje hrepenenje in odžejani dajemo naprej.

Preverite, kakšna je vaša karierna in osebna orientacija, poslanstvo. Nikoli ni prepozno, da bi jo prepoznali in jo živeli.

Navdihujoče zgodbe si lahko ogledate in poslušate pogovore tudi na povezavi: https://anchor.fm/gorecigrm