Matjaž Merljak
Marko Zupan
Marcel Krek
Papež s staroselci na letališču v Kanadi (foto: Vatican News)
Papež s staroselci na letališču v Kanadi | (foto: Vatican News)

S. Dorica: Upamo, da se bo po papeževem obisku v srca ljudi razlegel mir

25.07.2022, 10:49 Marjana Debevec

Papež Frančišek je včeraj prispel v Kanado, kjer ima danes na programu dve srečanji s staroselci. Jutri pa bo obhajal prvo javno sveto mašo na kanadskih tleh. Geslo njegovega obiska: Hodimo skupaj, kaže na željo Cerkve po spravi s staroselskimi ljudstvi. Več o ozadju njegovega obiska je zapisala misijonarka s. Dorica Sever, ki deluje med domorodnimi ljudstvi v Kanadi.

Papež Frančišek je ob prošnji za molitev pred svojim obiskom v Kanadi potovanje opisal kot "spokorno romanje", kot del zavezanosti za ozdravitev in spravo z domorodnimi prebivalci države. "Na žalost so v Kanadi številni kristjani, vključno z nekaterimi člani verskih inštitutov, prispevali k politiki kulturne asimilacije, ki je v preteklosti na različne načine močno škodila domorodnim skupnostim," je dejal sveti oče 17. julija. Pri tem je imel po besedah s. Dorice Sever v mislih zlasti vpletenost škofij in redovnih skupnosti pri vodenju rezidenčnih šol.

Med leti 1870 in 1990 je kanadska vlada, običajno v sodelovanju s krščanskimi Cerkvami, upravljala šolski sistem in nastanitve, v katerega je bilo poslanih več kot 150.000 učencev iz indijanskih plemen Metisov in Inuitov. Njihov jezik in običaji so bili prepovedani, pogosto so bili podhranjeni ter fizično, čustveno in spolno zlorabljeni.

Papež Frančišek je ob nagovoru romarjev na Trgu svetega Petra po molitvi Angelovega češčenja dejal, da je vključenost Cerkve v omenjene šole razlog, da se je konec marca in v začetku aprila v Vatikanu srečal s predstavniki domorodnih ljudstev, katerim je izrazil svojo žalost in solidarnost za škodo, ki so jo utrpeli.

Ker je gibalno še vedno oviran vedno zaradi težav s kolenom, je pot papeža Frančiška težka, piše s. Dorica. Obiskal bo kraje nekdanjih šol, župnije ranjenih območij, priljubljeno romarsko točko v Edmontonu in drugo v Quebecu ter se srečal inuitskimi starešinami in mladino v Iqaluitu, glavnem mestu njihovega teritorija Nunavut.

Javno mašo bo obhajal jutri na stadionu Commonwealth v Edmontonu in še 28. julija v narodnem svetišču Sainte-Anne-de-Beaupré zunaj Quebeca. Katoliški škofje, ki organizirajo obisk, dajejo prednost pri obeh liturgijah preživelim žrtvam teh šol in drugim članom staroselskih skupnosti.

Ko je nagovoril kanadske brate in sestre, se je papež Frančišek opravičil, ker se ne more srečati z vsemi. »Kot veste, bom prišel med vas predvsem v imenu Jezusa, da bi srečal in objel domorodna ljudstva,« je pred potovanjem v Kanado dejal sveti oče. Vse pa je prosil, naj ga z molitvijo spremljajo na tem potovanju. Povedal je tudi, da se vsi govori, ki jih je pripravil za potovanje v Kanado, začnejo in končajo s prošnjo za odpuščanje.

V intervjuju v začetku julija je priznal, da je Katoliška Cerkev na "krut način" sodelovala s kanadsko vlado pri "kolonizaciji", tako da je domorodne otroke izrinila iz njihovih družin, kultur in duhovnosti ter jih prisilila, da so obiskovali rezidenčne šole – internate, kjer so mnogi trpeli čustveno, fizično in spolno zlorabo.

Papež Frančišek se bo bo v Kanadi mudil do petka zvečer. Ted Quewezance, nekdanji vodja Indijancev Keeseekoose in nekdanji izvršni direktor združenja preeživelah iz omenjenih rezidenčnih šol je bil v začetku aprila v Vatikanu, ko se je papež Frančišek opravičil delegatom kanadskih skupnosti Metisov, Inuitov in Prvotnih narodov. Danes pa se bo udeležil srečanja, ko bo papež Frančišek obiskal dom nekdanje rezidenčne šole Ermineskin, ene največjih rezidenčnih šol v Kanadi.

Quewezance je bil eden prvih preživelih v Kanadi, ki je javno spregovoril o tem, da je bil spolno zlorabljen v šoli, ki jo je vodila Cerkev. Ko danes spregovori o tem, je še vedno čustven. Dejal je: "Ko potočiš nekaj solz, se večja teža odvali s tvojih prsi." Po potovanju v Rim se je odločil, da je čas, da odpusti in gre naprej. Toda dejal je, da si od papeža še vedno želi eno stvar: priznanje resnične neodtujljive pravice, ki jim jo je dal Stvarnik prek njihovega jezika, tradicij, običajev in obredov.

Quewezance bo po besedah s. Dorice Sever eden od približno 100 preživelih in družinskih članov, ki potujejo v Maskwacis z nadškofom Donaldom Bolenom , ki je tudi spremljal delegate v Rim konec marca in v začetku aprila. "V mnogih domorodnih kulturah se morajo očetje družin, ko obstajajo težave med družinami, sestati, da bi razpravljali in zacelili delitve in rane," je nadškof povedal za agencijo CNS. "Papež Frančišek upravičeno velja za očeta naše svetovne katoliške družine. V tem smislu je pomembno, da se iz oči v oči sreča z voditelji indijanskih, metiskih in inuitskih družin, ki so še danes prizadete zaradi škode, ki jo je povzročil rezidenčni šolski sistem." Papež po njegovih besedah dosledno poziva Cerkev, naj hodi z drugimi v vseh vrstah ranjenosti. To še posebej velja, ko je te rane povzročila Cerkev sama.

Susan Beaudin z nadškofom Bolenom sopredseduje nadškofijskemu odboru za resnico in spravo in pomaga organizirati potovanje preživelih iz Saskatchewana v Maskwacis. V petdesetih letih 20. stoletja je od svojega 8. do 13. leta hodila v katoliško šolo. Tja so hodili tudi njeni starši, bratje in sestre ter bratranci in družina. Tako kot skoraj vse družine preživelih, je rekla, da se še vedno soočajo s spolno zlorabo, telesno zlorabo, zasvojenostjo in nezdravimi odnosi – medgeneracijsko travmo, ki se je začela v teh šolah.

Zloraba je bila tudi duhovna. Otroci so sovražili Boga, o katerem so jim govorili v šoli, je dejala, ker če je bil Bog teh katoliških redovnic in duhovnikov tako grozen, da je dovolil ljudem, ki so delali zanj, da počnejo te stvari s 3-, 4-, 5-, 6-, 7-, 8-, 9-, 10-, 11-, 12-, 13-let starimi otroci, kakšen bog je to? Si lahko predstavljate, kako zmedeni so bili ljudje glede Boga? Ti ljudje so delali za hudiča," je rekla.

Ko je ponovno odkrila tradicionalno duhovnost svojega ljudstva in z njihovimi obredi iskala ozdravitev, je Beaudinova povedala, da je spoznala, da je Bog res vse-ljubeči in vse-dajajoči Stvarnik, Stvarnik, ki odpušča. Nato je rekla: "Na meni je bilo breme, da odpustim Katoliški Cerkvi. Če sem hotela nadaljevati svoje zdravljenje, sem to morala storiti. Zato bo papežev obisk zelo pomemben za nekatere preživele, ki morajo slišati to opravičilo, da bi nadaljevali svojo pot ali da bi začeli svojo pot."

Cassidy Caron, predsednik nacionalnega sveta Métisov, pa je za CNS povedal, da je bilo papeževo opravičilo v Rimu prvi korak na poti k resnici, spravi, pravičnosti in ozdravitvi. Naslednji korak je, da papež ponovi opravičilo v Kanadi, kjer bi se tega zgodovinskega srečanja lahko udeležilo največje število preživelih, starejših, družin in skupnosti.

S. Dorica Sever
S. Dorica Sever © ARO

S. Dorica Sever pravi, da njihove skupnosti še posebej nagovarja njihov škof Anthony Krotki, ki jih spodbuja naj posvetijo čas molitvi za mir in ozdravljenje mnogih, ki že desetletja živijo s posledicami težkih travm.

S. Dorica svoj zapis sklene takole: »Ni lahko biti misijonar na Severu v teh časih, sprejeti zgodovinska dejstva in negativne posledice. Vendar se mi zdi, da je premalo ali pa sploh nikoli izrečeno, da so se v tistih časih dogajale tudi dobre stvari, da so živeli tudi dobri in sveti ljudje, ki so predstavljali Cerkev kot institucijo, katere pa je kanadska vlada prepustila samim sebi, z odgovornostjo za šole, ki so imele na stotine otrok. Morali so se znajti in preživeti v sistemu, v katerem so bili utesnjeni brez vladne pomoči, ki jim je bila obljubljena,« piše s. Dorica in nadaljuje: »Naš pogled na človeka se je spremenil, zavedamo se lastnega dostojanstva vsake osebe. Po zgledu papeža Frančiška odkrivamo to univerzalno bratstvo in sestrinstvo, ki nas povezuje z vsem ustvarjenim. Bodimo Ljudje, ki se tega zavedajo

S. Dorica Sever bo tudi sama odpotovala v četrtek v Iqaluit s 16 Inuiti iz obeh njenih misijonov. »Upamo in molimo, da bi se po teh dneh s papežem Frančiškom razlil nad nas mir in da bi srca teh, ki so bili ranjeni, ozdravela,« svoj zapis sklene misijonarka med domorodnimi ljudstvi v Kanadi s. Dorica Sever.

Miran Videtič (photo: Rok Mihevc) Miran Videtič (photo: Rok Mihevc)

Ali mediji vodijo državo?

V zaspanem času dopustov se dogajajo pomembne spremembe v medijskih vrstah. Tako je z mesta v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje odstopil Dragan Barbutovski. Po vsej verjetnosti ga bo ...

Škof Andrej Saje (photo: SŠK) Škof Andrej Saje (photo: SŠK)

Prihajajo napadi na škofa Sajeta iz Cerkve?

Prejšnji konec tedna je odmevala novica, ki sta jo sprožila časnika Delo in Slovenske novice, da poteka preiskava zoper novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference, dr. Andreja ...