Robert Božič
Andrej Jerman
Helena Križnik
V Sloveniji je vsako leto zabeleženih okoli 4000 do 7000 primerov lymske borelioze in povprečno okoli 180 primerov klopnega meningoencefalitisa. (foto: Erik Karits / Unsplash)
V Sloveniji je vsako leto zabeleženih okoli 4000 do 7000 primerov lymske borelioze in povprečno okoli 180 primerov klopnega meningoencefalitisa. | (foto: Erik Karits / Unsplash)

Nad škodljivce z naravi prijaznimi insekticidi

09.06.2022, 15:16 Mirjam Judež

V Svetovalnici je bila naša gostja Maja Khermayer iz razvojnega oddelka podjetja Bioteh. Ukvarja se s preučevanjem žuželk: tako tistih, ki nam delajo škodo v kmetijstvu, kot tistih, ki nepovabljene vdirajo v naše domove. Predstavila je pripravke iz piretrinov, ki jih lahko v boju s škodljivci uporabljamo tudi v ekološki pridelavi sadja, zelenjave in poljščin. Zakaj so piretrini tako pomembni in zakaj so insekticidi iz njih tako razširjeni? Zakaj so dovoljeni tudi v ekološki pridelavi? Kako in proti katerim škodljivcem jih uporabljamo? Pogovor je vodil Robert Božič.

Kaj pravzaprav so piretrini?

»Piretrini so naravne spojine rastlinskega izvora, ki se pridobivajo iz cvetov dalmatinskega bolhača in imajo insekticidne lastnosti.To je rastlina, ki v vseh svojih nadzemnih delih vsebuje piretrine, največ jih je v cvetovih. Posušeni cvetovi bolhača se zmeljejo v prah, iz katerega se pridobivajo piretrini za proizvodnjo naravnih insekticidov.«

Ali lahko poveste kaj več o rastlini dalmatinski bolhač?

»Gre za trajnico, ki je po videzu zelo podobna navadni ivanjščici. Še najbolj nas na ivanjščico spominjajo njeni cvetovi (beli jezičasti cvetovi z rumenim središčem). Že ime rastline nakazuje, da je njeno avtohtono rastišče na območju Dalmacije. V naravi raste na otokih in gorah jugovzhodne obale Jadranskega morja. Danes se dalmatinski bolhač goji kot kulturna rastlina v različnih državah po svetu, npr. Kenija, Avstralija, Tanzanija, Ekvador, Francija, Čile ... Največ ga pridelajo v Keniji. Insekticidno delovanje piretrinov je bilo prvič opaženo leta 1800 v Aziji. V 19. stoletju so jih tako na veliko uporabljali proti škodljivcem v bivalnih prostorih. Uporabljali so jih predvsem za zatiranje različnega mrčesa od človeških uši, bolh, klopov do ščurkov, muh in komarjev.

Zakaj so insekticidi iz piretrinov tako uveljavljeni? Vemo, da se lahko uporabljajo tudi v ekološki pridelavi rastlin.

»Tako je. Insekticidi iz piretrinov imajo več pomembnih lastnosti. Najpomembnejša je zagotovo njihova nizka strupenost za ljudi in toplokrvne živali, zaradi česar spadajo med najbolj varne insekticide. Poleg tega je za piretrine značilno, da že v nekaj minutah po tem, ko škodljivci pridejo v stik s piretrini, pride do paralize in nato pogina. Se pravi, da škodljivci poginejo skoraj takoj po škropljenju. To omogoča, da hitro ustavimo oziroma zmanjšamo škodo, ki jo povzročajo škodljivci na pridelkih in rastlinah. Piretrinski insekticidi imajo pred sintetičnimi tudi veliko toksikološko prednost, ker se odlikujejo tudi po svoji hitri razgradnji na svetlobi in zraku, zaradi česar v okolju in na rastlinah ne puščajo strupenih ostankov.«

Kako pridejo piretrini v stik z žuželkami? Ali piretrini prodrejo v rastlino in se pretakajo po rastlinskem soku?

»Ne, piretrini ne prodirajo v rastlino. To niso sistemično delujoči insekticidi, ki bi jih rastline vsrkale v svoj prevodni sistem in bi jih žuželke nato zaužile ob sesanju rastlinskih sokov. Piretrini delujejo na žuželke kontaktno tj. dotikalno. V stik z žuželkami pridejo med škropljenjem, torej ko neposredno škropimo po žuželkah. Ali pa kmalu po škropljenju, če žuželke hodijo po tretirani površini. Takrat prizadenejo žuželke iz obloge tj. ostankov škropiva na površju rastlin. V telo žuželk vstopajo skozi tipalke, členke na nogah ter prek vseh delov telesa, ki jih spaja tanka, mehkejša membrana/kutikula. Delno prehajajo v telo tudi s hranjenjem, želodčno, npr. ko škodljivci objedajo poškropljeno listje.«

Kakšna je usoda piretrinov v okolju?

»Piretrini so zelo nestabilni na svetlobi in zraku. Zato na zunanji svetlobi in zraku hitro razpadejo na nestrupene ostanke. Občutljivi pa so tudi na visoke temperature, zato s sredstvi ne smemo nikoli škropiti v vročini.«

Katere škodljivce lahko zatiramo z insekticidi iz piretrinov?

»Z insekticidi iz piretrinov lahko zatiramo različne škodljive žuželke. Za piretrine je namreč značilen širok spekter delovanja, to pomeni, da zatirajo številne vrste žuželk. Prav zaradi tega neselektivnega delovanja jih moramo uporabljati ciljno, tako da škropimo samo po škodljivih žuželkah in ne vsevprek, da z njimi ne uničujemo drugih, tudi koristnih vrst žuželk. Na vrtninah in okrasnih rastlinah jih najpogosteje uporabljamo za zatiranje listnih uši, resarjev, rastlinjakovega ščitkarja in škodljivih gosenic metuljev oziroma moljev. V ekološkem sadjarstvu in vinogradništvu jih uporabljamo za zatiranje grozdnih sukačev, ameriškega škržatka in plodove vinske mušice.«

Listne uši: kaj bi na kratko povedali o njih?

»Listne uši so drobne mehkokožne žuželke različnih barv, ki v številčnih kolonijah sesajo rastlinski sok na spodnji strani listov, vršičkih poganjkov, popkih in steblih. Napadeni deli rastlin se deformirajo in sušijo, rastlina slabše raste in razvija plodove. Listne uši so pomembne prenašalke rastlinskih virusov. Poleg tega izločajo medeno roso, na katero se naselijo glivice sajavosti, ki zmanjšujejo asimilacijo.«

Kaj pa rastlinjakovi ščitkarji?

»Rastlinjakovi ščitkarji ali po domače bele mušice so 2 mm velike žuželke snežno bele barve. Izgledajo kot nekakšni drobni beli metuljčki, ki se v oblaku dvignejo v zrak, če se dotaknemo listov rastline ali če rastlino potresemo. Množično se pojavljajo na spodnji strani listov, kjer povzročajo škodo s sesanjem rastlinskega soka. Zaradi sesanja listi rumenijo, se sušijo, zvijajo in odpadajo, zato rastline slabše rastejo in izgubljajo vitalnost. Še bolj kot sesanje pa je škodljivo obilno izločanje medene rose, ki se nabira na plodovih in listih, ki jih nato prekrijejo glivice sajavosti, ki ne samo da ovirajo fotosintezo, tudi uničujejo videz rastlin, npr. okrasnih, in tržno vrednost zelenjave.«

Omenili ste tudi plodovo vinsko mušico, ki v zadnjih letih pogosto povzroča škodo v vinogradništvu in sadjarstvu.

»Pri nas je bila prvič opažena leta 2010, danes pa je razširjena po vsej državi. Škodo povzroča predvsem na zorečih ali že zrelih plodovih, ki so tik pred obiranjem. Najbolj poškoduje plodove koščičarjev, jagodičevja in vinske trte. Napadeni plodovi gnijejo in propadajo. Njeno zatiranje je problematično zaradi časovnega obdobja, ki mora preteči od zadnjega škropljenja do uživanja ali spravila pridelka. Zato so za zatiranje primerni le insekticidi, ki se hitro razgradijo in imajo kratko karenco, kot so piretrini.«

Znan škodljivec je tudi ameriški škržatek?

Ameriškega škržatka najdemo samo na vinski trti, kjer se hrani s sesanjem sokov na listih. Letno ima en rod. Žal je glavni prenašalec fitoplazme, ki povzroča karantensko bolezen vinske trte – zlato trsno rumenico. Ko je trta enkrat okužena, je ne moremo več pozdraviti, zato jo moramo izkrčiti, sicer je vir novih okužb. Z zatiranjem je potrebno začeti takoj, ko trta zaključi s cvetenjem. To je navadno od sredine do konca junija.«

V kakšni obliki so piretrinski pripravki na trgu?

»Na trgu imamo pripravke v različnih oblikah. Če se osredotočimo na pripravke za zaščito rastlin, so lahko v obliki tekočega sredstva v pršilkah, ki je pripravljeno za takojšnjo uporabo ali pa v obliki koncentratov, ki jih je pred uporabo potrebno razredčiti z vodo. Navadno so za tretiranje sobnih in balkonskih rastlin bolj priročna sredstva v pršilkah, s katerimi enostavno popršimo napadene rastline. Táko je npr. ekološko sredstvo Biotip Ubij me nežno. Vzamemo ga v roke, ko opazimo, da so naše okrasne rastline napadle listne uši ali pa bele mušice, ki še posebej rade napadajo fuksije, vrtnice, pelargonije. Prav tako je sredstvo Biotip Ubij me nežno primerno za zatiranje gosenic, ki objedajo liste na okrasnih rastlinah. Najpogosteje gre za gosenice nočnih metuljev, zlasti sovk, ki so zelene ali rjave barve. Prav zaradi njihove varovalne barve ter predvsem nočne aktivnosti, medtem ko se podnevi skrivajo pod listi ali v zemlji, jih sprva težko opazimo. Če ne prej, pa jih izdajo naluknjani in objedeni listi ter črni iztrebki na rastlinah. S piretrini lahko zatiramo tudi gosenice, ki napadajo pušpan – to so gosenice pušpanove vešče. Pri tem se moramo malo potruditi in nekoliko razmakniti veje, da lahko dobro napršimo tudi notranje liste v grmičku.«

Kaj pa lahko uporabimo za zatiranje rastlinskih škodljivcev na večjih površinah?

»Za zatiranje škodljivcev na vrtninah, v sadovnjaku in vinogradu, kjer potrebujemo večjo količino škropiva, pa so primernejši piretrinski insekticidi v obliki koncentratov. Pri nas imamo pripravek v koncentratu, ki se imenuje Biotip Floral. Njegova uporaba je priljubljena v cvetličnih vrtovih ter v ekološki pridelavi zelenjave in ekološkem vinogradništvu, saj z njim pridelamo zdravo zelenjavo in zdravo grozdje brez sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. Biotip Floral lahko uporabljamo tako na prostem kot v rastlinjakih. Ker gre za koncentrat, ga moramo pred uporabo raztopiti v vodi, dobro premešati in s pripravljeno mešanico temeljito poškropiti napadene rastline z vseh strani. Pomembno je, da jih res dobro omočimo s škropivom, da škropivo zadane škodljivce zaradi kontaktnega delovanja piretrinov. Še posebej temeljito moramo poškropiti spodnjo stran listov, kjer se škodljivci radi zadržujejo. Na primer listne uši na papriki, paradižniku, kumarah najpogosteje najdemo na spodnji strani listov, kjer jih z Biotip Floralom lahko uničimo. Včasih se listi pri napadu listnih uši značilno zvijajo navzdol in navznoter, npr. pri malinah, ali pa se namehurijo, kot recimo pri ribezu, pri čemer so listne uši zavarovane pred škropivom. Zato je včasih potrebno liste spodaj razpreti, da škropivo pride do uši. Z Biotip Floralom lahko uničujemo tudi rastlinjakove ščitkarje in resarje, ki so zelo pogosti škodljivci v rastlinjakih, ker imajo radi toploto.«

V ekološki pridelavi grozdja je Biotip Floral nepogrešljiv pri zatiranju križastega in pasastega grozdnega sukača ter ameriškega škržatka. V primeru močnejšega napada škropljenje ponovimo čez nekaj dni, najbolje zvečer in pri nižji temperaturi zraka, nikoli pa v vročini in pri močnem soncu. Prednost piretrinskih insekticidov je kratka karenca, ki pri Biotip Floralu znaša samo 3 dni, kar pomeni, da lahko pridelke uživamo že tri dni po škropljenju. Prav zaradi kratke karence je zelo primeren za zatiranje plodove vinske mušice,proti kateri je potrebno škropiti že skoraj zrele plodove. Zato so za njeno zatiranje primerni le insekticidi s kratko, nekajdnevno karenco, še posebej, če so dovoljeni tudi v ekološki pridelavi.«

Kako je z vplivom na čebele?

»Za čebele so piretrini zaradi svojega repelentnega delovanja manj nevarni. Vsekakor pa je tudi zaradi varovanja čebel potrebno opraviti škropljenje v večernem času, ko so čebele v čebelnjaku. Potrebno je tudi odstraniti cvetoč plevel pred cvetenjem.«

Ali lahko poveste kaj več o repelentih proti klopom na osnovi piretrinov?

»Ja, imamo repelent oz. sredstvo za odganjanje klopov na osnovi piretrinov. Žal spada Slovenija med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Najpogostejši bolezni pri nas sta lymska borelioza, ki jo povzroča bakterija, in klopni meningoencefalitis, katerega povzročitelj je virus. V Sloveniji je vsako leto zabeleženih okoli 4000 do 7000 primerov lymske borelioze in povprečno okoli 180 primerov klopnega meningoencefalitisa. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Lani je bilo največ obolelih za obema boleznima na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji.«

Kako se lahko zaščitimo pred klopi oziroma zmanjšamo tveganje za okužbo?

»Najprej tako, da se primerno oblečemo – to pomeni, da z oblačili pokrijemo čim več telesa (dolgi rokavi, dolge hlače, pokrivalo). Obutev naj bo zaprta, hlačnice pa zatlačimo v nogavice. Priporočljiva so svetla oblačila, ker na njih lahko klopa prej opazimo in iz gladkih materialov, ker se jih težje oprime. Poleg tega se zaščitimo z zaščitnim sredstvom ali repelentom, najraje takimi, ki vsebujejo naravne snovi, kot so piretrini. Primerno sredstvo, ki vsebuje naravne piretrine, je Forth Proti klopom. Sredstvo je v obliki spreja, s katerim se popršimo, in sicer lahko kar po oblačilih. Prednost repelenta Forth proti klopom je poleg naravne sestave tudi to, da ga ni potrebno nanašati na kožo, ampak se lahko pršimo po oblačilih. Ne pušča madežev in je brez vonja. Tudi zanj velja, da se po uporabi popolnoma razgradi pod vplivom sončne svetlobe ter ne ostaja na obleki ali v okolju.«

Kje se lahko kupijo repelenti na osnovi piretrina?

»Repelent na osnovi piretrina Forth proti klopom se dobi v lekarnah, drogerijah in ostalih trgovinah.«

Vsebino oddaje in članka zagotavlja podjetje Bioteh.

 

 

24 ur molitve in posta za domovino bo pod geslom Naj nas poveže molitev! (photo: ARO) 24 ur molitve in posta za domovino bo pod geslom Naj nas poveže molitev! (photo: ARO)

V ŽIVO: 24 ur molitve in posta za domovino

Tudi letos, ob 31. obletnici samostojne slovenske države, Slovenci doma in po svetu vnovič ustvarjamo verigo molitve in posta za domovino, tokrat pod geslom »Naj nas poveže molitev!«. Molitev bodo ...

Družina vstopa v eno od rimskih bazilik (photo: Posnetek zaslona vabila na Svetovno srečanje družin) Družina vstopa v eno od rimskih bazilik (photo: Posnetek zaslona vabila na Svetovno srečanje družin)

Ulice Rima napolnilo družinsko veselje

V Rimu se bo nocoj začelo 10. Svetovno srečanje družin. Do nedelje bo dva tisoč predstavnikov z vsega sveta prisluhnilo pričevanjem in iskalo odgovore na sodobne izzive družine. Vodilna misel bo: ...

Prof. dr. Janez Zidar, specialist nevrologije z Natašo Ličen po oddaji na Radiu Ognjišče (photo: Rok Mihevc) Prof. dr. Janez Zidar, specialist nevrologije z Natašo Ličen po oddaji na Radiu Ognjišče (photo: Rok Mihevc)

Kaj povzroči bolezen ALS?

Vzroki za nastanek ALS niso znani, hipotez pa je več. Še pred leti se je zdelo, da je vzrok lahko en sam. Danes smo skoraj prepričani, da je vzrokov več in da jih je pri posameznem bolniku lahko ...