Družina se poslavlja ob odhodu v begunstvo. | (foto: Roman Pilipey / Zelenskiy official)
Pomoč za Ukrajino: Zbranih več kot 70.000€
Dogodki Jure Sešek
V oddaji »Prijatelji Radia Ognjišče« smo bili tokrat dobrodelni. Direktor msgr. Franci Trstenjak, ki tudi sicer ureja in vodi oddajo, je gostil slovenske misijonarke iz skupnosti Marijinih sester, ki delujejo v Ukrajini. V sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije smo nagovorili naše dobrosrčne poslušalce in z njihovimi darovi pomagali pri delu slovenskih misijonark. Zbrali smo že več kot 70.000€.
V studiju sta bili z nami misijonarki s. Barbara Peterlin in s. Jožica Sterle, na daljavo, neposredno iz Ukrajine pa s. Marta Meško, tamkajšnja domačinka. Vse tri v kraju Remeta spremljajo val beguncev, s sosestrami pa predvsem pomagajo tisoč petsto beguncem, ki so se naselili v njihovem majhnem kraju.
Oddajo smo v živo prenašali tudi prek našega Youtube kanala in Facebook profila. Darove lahko še vedno oddate prek spletnega obrazca:
S. Jožica je v pogovoru za rubriko »Pojdite in učite« dejala: »Najprej se moramo Sloveniji in njenim ljudem zahvaliti za vso pomoč, ki smo jo že prejeli. Nujna je bila. Naša vas ima 3500 prebivalcev, med nami pa je zdaj 1500 beguncev. Mnogi bivajo pri družinah, nekateri pa so nastanjeni v vrtcu. Večina se ob koncu vojne ne bo imela kam vrniti. Veliko jim pomeni, ko jim povemo, da v naši deželi mnogi molijo za mir in zanje. Za vso izkazano solidarnost smo neizmerno hvaležni.«
Pripovedujeta o tem koliko ubogim ljudem pomeni prisotnost misijonark, kako nujna je pomoč v hrani, zdravilih in ostalem, kar potrebujejo za življenje. S seboj nosijo težke zgodbe o smrti, uničenju domov, opustošenju, o razbitih družinah, očetih, ki se borijo za svobodo in ženah in otrocih, ki so bežali v zavetje. Sestri sta nam povedali, da mnogi iščejo Cerkev, iščejo zavetje skupnosti in zagotovilo, da Bog ni pozabil nanje.
Ko smo pred leti, v akciji »Dobroti dajemo glas«, spoznavali delo misijonark, so se nekateri spraševali, če je Ukrajina res pravo misijonsko polje. Danes, žal, o tem ni nobenega dvoma več. »Resnica, da je Gospod premagal smrt danes prinaša upanje. Upanje, da smrt nima zadnje besede, upanje, po katerem hrepenijo ljudje, ki jih bremeni groza vojne,« pravi s. Barbara.
Kako lahko pomagam?
Svoje darove lahko še vedno nakažete prek spletnega obrazca Misijonskega središča Slovenije ali pa tudi neposredo prek vaše spletne banke.
Podatki za nakazilo so naslednji:
- Misijonsko središče Slovenije, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
- IBAN SI56 0201 4005 1368 933
- koda namena: CHAR
- namen plačila: Pomoč misijonarkam v Ukrajini
- referenca: SI00 249695
Na vprašanje o tem, katere potrebe so najhujše, s. Jožica odgovarja: »Prva in najbolj osnovna stvar, ki jo moramo ves čas kupovati je hrana. Družine, ki so sprejele begunce, so že pred tem živele v revščini in nikakor ne zmorejo, da bi skrbeli tudi za nova lačna usta. Tu so oblačila, pa nujna zdravila, ki jih potrebujejo mnogi. Skušamo pomagati, da bi to težko bolečino zdržali in lahko preživeli. Dokler se vojna ne konča, lajšamo stisko, ki je tu. V Zakrpatju je tristo tisoč beguncev, tretjini so uničili dom. Neskončno veliko je vprašanj kako bo s prihodnostjo, odgovorov pa ne poznamo.«
Sestre so pripovedovale o čudežih in Božji previdnosti, ki jih doživljajo, radijci pa smo hvaležni za njihov zgled in vašo dobroto, ki je napolnila ponedeljkov večer.
