Kaj Levica v vladi na dolgi rok pomeni za slovensko gospodarstvo?

Spoznanje več | 06.05.2022, 11:02 Rok Mihevc

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec nadaljujejo koalicijska pogajanja za sestavo 15. slovenske vlade. Koliko in katera ministrstva bodo pripadla posameznim strankam, še ni znano, vse pa kaže, da se obeta tudi sprememba zakona o vladi. Golob napoveduje spremembe tako v imenih kot v razporeditvi resorjev. O tem in kakšen vpliv bo imela Levica na koalicijo smo se z dr. Žigom Turkom pogovarjali v ponedeljkovi oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, ki jo je vodila Tanja Dominko.

Stranka Levica vedno zahteva nemogoče

V vlado Robertu Golobu Levice ne bi bilo treba povabiti, saj bi imel tudi brez nje skupaj z SD trdno večino. Se zaveda, da bi si z njo v koaliciji lahko nakopal dodatne težave? Žiga Turk meni, da se te težave prav gotovo ne bodo začele v kratkem. »Prodajni program, tržno blago Levice je, da pač vedno zahteva nemogoče. Nekaj časa ji predsedniki vlad popuščajo, tudi Šarec je bil tak, potem pa ni šlo več. Verjetno se bo isto zgodilo tukaj. Levica nima programa, ki bi bil izvedljiv, ki bi peljal v kakršnokoli boljše življenje in blagostanje. Tudi tistih, za katere se oni nominalno zavzemajo.«

Prodajni program, tržno blago Levice je, da pač vedno zahteva nemogoče. Nekaj časa ji predsedniki vlad popuščajo, tudi Šarec je bil tak, potem pa ni šlo več. Verjetno se bo isto zgodilo tukaj.

»Sem bil kar vesel, da je tako malo ljudi glasovalo za Levico.«

Levica je idejno in miselno ostala v teorijah in zablodah, ki so bile v prejšnjem stoletju povsem povožene in zavržene, je dejal naš sogovornik. »A toliko ljudi za to glasuje. Sem bil kar vesel, da je tako malo ljudi glasovalo za Levico. Je vendarle toliko profilirana stranka, da ni dobivala slučajnih glasov. In volivci Levice niso šli taktično voliti Goloba. Malo je tudi socialdemokratov, ki so tekmovali z Levico v teh idejah. Namesto, da bi SD postala čimbolj podobna evropskim socialdemokracijam, je postala vedno bolj podobna Levici. Zdaj pa imajo.«

Kaj Levica v vladi na dolgi rok pomeni za slovensko gospodarstvo?

Ko se je leta 2018 kot projekt Levica pridružila vladi, je v gospodarstvu završalo. Videli smo nekaj preselitev podjetij čez mejo. Se tudi tokrat utegne zgoditi kaj takega? Hitro se ne dogaja nič, je pojasnil Turk. »Na dolgi rok pa Levica v vladi pomeni visoke davke, množico birokratskih ovir, množico postopkov, ki podjetnikom pijejo kri, jemljejo energijo in ovirajo pri tem, da bi normalno poslovali. Posledica vsega tega bo, da bodo šli v tujini, da se ne bodo širili tukaj, da ne bodo ambicioznejši. Konec koncev, tudi ljudje odhajajo v tujino, vsaj v tistih delih Slovenije, kjer je meja razmeroma odprta. Zakaj? Ker so pogoji za gospodarjenje v Sloveniji toliko slabši kot so npr. v Avstriji.«

Na dolgi rok pa Levica v vladi pomeni visoke davke, množico birokratskih ovir, množico postopkov, ki podjetnikom pijejo kri, jemljejo energijo in ovirajo pri tem, da bi normalno poslovali.

Kako bo Golob z Levico in SD shajal na gospodarskem področju?

In slabi pogoji za gospodarjenje so po mnenju Turka zaradi »kvazi socialističnih politik, ki jih propagira Levica in kjer z Levico tekmujejo Socialnidemokrati.« Je pa v oddaji pohvalil Goloba, ker je v nekem intervjuju dejal, da si za finančnega ministra želi nekoga, ki bo razumel, da moramo denar najprej zaslužiti, šele potem ga lahko razdelimo. »To je kapitalistična desničarska krilatica. Kako bo on shajal s tem z Levico in SD, ki so specialisti pri poučevanju o tem, kako je treba razdeliti, bomo videli, ampak kaže, da znotraj neka zdrava pamet obstaja. Je bil Golob vendarle dovolj časa v gospodarstvu, da se tega zaveda.«

Turka skrbi razdelitev šolskega ministrstva

Kaj se utegne zgoditi pri delitvi resorjev? Turk je predvsem presenečen, da bodo delili šolski resor, ki ga je tudi sam vodil nekaj časa. Iz njega naj bi nastala tri ministrstva, za znanost in visoko šolstvo posebej, nad čemer je še posebej zaskrbljen. »Iz enega razloga, da se bo en politik ukvarjal z znanostjo in visokim šolstvom. Dejstvo je, da se je v resorju največ treba ukvarjati z osnovnimi in srednjimi šolami, ki za vsako stvar pričakujejo navodila in niso navajena biti zelo avtonomna. Kar se pa znanosti tiče, pa imamo za njo agencijo ARRS, prav z namenom, da bi bila izolirana od politike in bi agencija delila sredstva in razpise. Skratka, za znanost ministrstva skoraj da ne potrebujemo, oz. ne bo imel veliko dela. Kar se tiče visokega šolstva, so univerze nekaj čisto drugega kot srednje ali osnovne šole. Avtonomija univerz je civilizacijski dosežek. In zdaj, zakaj za znanost in univerze, ki naj bi bili avtonomni, postaviti nekega ministra? Skrbi me, da bi se avtonomija na teh področjih zmanjšala, da bi začeli politično razdeljevati sredstva za znanost in da bi začeli delati politične čistke v visokem šolstvu, kjer je nekaj ambicij, da bi se skušalo čimbolj uničiti oz. zatreti vse tisto, kar niso dve, tri javne univerze.«

Pa kultura?

Za kulturo pa po Turkovih besedah kaže, da ima velike apetite Levica. »S ciljem, da bo podpirala tisto kulturo, ki ji potem pomaga pri raznih civilno družbenih akcijah in ustvarja klimo v državi, ki je seveda nagnjena v levo in se ljudem zdi, da bodo približno nekam tja dali svoje glasove.«

Celotna oddaja vam je na voljo tukaj.