Škof Andrej Saje | (foto: Rok Mihevc)
Škof Andrej Saje: Živeti iz spomina preteklosti
Radijski misijon 2022 Jure Sešek
V torkovem osrednjem misijonskem pogovoru je škof Andrej Saje razmišljal o Cerkvi in njeni svetopisemski zgodovinski izkušnji, ki jo ohranjamo kot dragocen spomin za sedanjost, ki je milostni čas. Tega namreč lahko sooblikujemo.
»Pretekli čas je za nas pomemben predvsem iz vidika spominjanja na velika Božja dela, ki jih je Gospod storil našim prednikom, iz česar raste tudi naša vera. Kakor je Bog spremljal ljudstvo v preteklosti, spremlja tudi nas danes, ki verujemo in smo na poti odrešenja,« je dejal osrednji misijonar.
»Ob velikonočnih praznikih bomo prebirali različne svetopisemske odlomke iz zgodovine Božjega ljudstva, kjer bomo hkrati lahko prepoznali, kako se odrešenje uresničuje na nas v teh dneh praznovanja velike noči. Vsebina tega praznika je vedno ista, vsakoletno praznovanje tega praznika pa je drugačno in edinstveno, ker velikonočne skrivnosti premišljujemo in prenašamo v svoja življenja v novih okoliščinah in obogateni z izkušnjami preteklih let.«
Za osnovo pogovora smo vzeli Štefanov govor pred velikim duhovnikom, ki ga lahko beremo v Apostolskih delih, kjer je povzeta celotna zgodovina odrešenja in vsebina naše vere.
Vračanje v preteklost in v tradicijo ter zgodovino je koristno samo toliko, kolikor zgodovinski spomin uporabimo za čim bolj polno življenje v sedanjosti, da vsak od nas pogleda, kaj se iz zgodovine lahko nauči, da bi bilo njegovo življenje bolj rodovitno.
Škof Saje nas je želel opozoriti na dve pogosti skušnjavi, ki nas blokirata na poti duhovne rasti.
»Prva skušnjava je v tarnanju, da je bilo včasih bolje, ko smo imeli Cerkve polne, vsi so bili pri zakramentih, krščanska vera pa je bila nekaj samo po sebi umevna. Druga skušnjava pa je ta, da pričakujemo rešitve na odprta vprašanja v družbi, v Cerkvi in celo v osebnem življenju od drugih. To je razmišljanje: Spremeniti je treba družbo, zamenjati politike in vodstvene kadre, župnike in škofe, morda celo papeža ... »
Dr. Saje je nadaljeval: »Sam sem ob nastopu službe škofa in po prevzemu službe predsednika škofovske konference bil zasut s predlogi in idejami, kaj moram storiti, da bodo razmere v Cerkvi boljše in nepravilnosti odpravljene. A resnične spremembe se začnejo pri vsakem od nas. To je edini učinkovit in legitimen način spreminjanja okolja okrog nas. Ko se spremenim sam, s tem spreminjam tudi okolico. Za ta proces sprememb oz. spreobrnjenja je potrebna odločitev soočiti se s seboj, z lastnim življenjem, in v duhovni refleksiji ugotoviti kje smo, kaj smo pozabili, zgrešili ali pozabili. Kakšne možnosti nam je Gospod dal, katerih darov se lahko veselimo.«
Spoznali smo torej, da je preteklost zelo pomembna, vendar je potrebno razmejiti preteklost in sedanjost. Dejansko živimo v sedanjosti. To je čas, ki nam je dan na razpolago. Zmoremo ga sooblikovati in smo soustvarjalci tega časa.
Škof Saje je spregovoril tudi o izzivih sodobne Cerkve na Slovenskem. Deležni smo razločnih mnenj, predlogov in pobud. Misijonar nas je opogumil, da imamo vsi darove Svetega duha in, da vsak od nas »nekaj ve«. Predlogi, ki jih imamo, so lahko tudi Božji utrinki. Zato se poslušajmo, saj lahko preživimo in nekaj ustvarimo le kot skupina, kot občestvo. Pogovarjamo se, začutimo drug drugega in to, kako Božji duh deluje v tem času.
