Dr. Aleksander Zadel: Ljudje, ki delajo narobe, so veliko bolj glasni od tistih, ki delajo prav.
Za življenje | 30.04.2022, 12:00 Nataša Ličen
S tem, ko premikamo drobce pri sebi, pri svojih odločitvah in svojem vedenju, dejansko delamo ta svet boljši in ga spreminjamo na bolje, je v pogovoru dejal dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije. Velikokrat smo, bolj kot kaj ima povedati sogovornik, zaposleni s tem, kaj želimo povedati sami. Pogosto se zato pogovarjamo drug mimo drugega.
Stalno nezadovoljstvo, ki je vkomponirano v potrošništvo, je pekel modernega človeka.
V oddaji »Za življenje« smo se z dr. Aleksandrom Zadelom pogovarjali v sončnem aprilskem dopoldnevu.
Skrbeti zase z mislijo na druge
»Težave, izzive, na katere naletimo na poti do cilja (tako jaz vidim življenje) so priložnosti, da iz sebe naredimo več. V zadnjem času se veliko ukvarjam z vprašanjem in odgovori seveda, je trpljenje v resnici nujen pogoj za zdravo, polno vredno, lepo življenje? Manipulirani smo s percepcijo, da je pravo življenje lahko in lagodno, da smo ves čas srečni. Toda, to je zanesljiva in hitra pot v depresijo, brezvoljnost, obup in tako naprej. Pomislimo, kaj nas z drugimi bolj zbliža, da smo skupaj na zabavi pozno v noč ali da skupaj rešimo zahteven izziv? Kaj nam da več samozavesti? To so prava vprašanja. Tudi pri vzgoji otrok.
Čeprav se morda na prvi pogled zdi, da na določenem področju kot družba celo nazadujemo, je potreben še drugi in tretji pogled, pa bomo prepoznali tudi veliko dobrega.
Dokler smo še tukaj, je zagotovo med nami več prav kot narobe.
Seveda so stvari, ki so narobe, boleče in tako naprej, veliko bolj prisotne in glasne med nami. Tako izgleda, da je trpljenja, bolečine, slabega veliko več kot dobrega. Toda, nekoč je modra gospa dejala, dokler smo tukaj, je med nami zagotovo več prav kot narobe. Tudi, če nismo istega mnenja in je kdo zelo nastrojen proti komu. Če se pogovarjamo, smo v nekakšni komunikaciji, je več prav od narobe. In, to je tudi moje vodilo, kako iz tega prav, razvijati tako sebe kot odnose, na način da bomo sebi naredili ta svet lepši. Dobro počutje izvira tudi iz tega, v kako kakovostnih odnosih smo z drugimi.«
Ko skrbimo zase z mislijo na druge, je to tista poezija lepote, tudi ljubezni, ki omogoča, da ta svet po vsej zgodovini obstoja še vedno obstaja, in je še vedno toliko lepega, se rojevajo še vedno otroci in se poročamo, se imamo radi, se dobivamo na praznik in praznujejmo skupaj življenje.
Skupni imenovalec potreb ljudi je živeti kakovostno
»V naših krajih imamo to srečo, da vprašanje fizičnega življenja ni ključno za sodobnega človeka v Sloveniji. Seveda, zgodijo se nesreče, hude diagnoze in tako naprej, vendar smo večinoma osredotočeni na kakovost svojega življenja in se ukvarjamo s tem, kako biti kakovostno živi. To je skupni imenovalec in moj poudarek se nanaša na to, kako iskati rešitve v sebi, ki nas zbližujejo z drugimi.«
Torej ja, je prav, da se ukvarjamo s seboj, ma ne s seboj zaradi sebe. Ampak s seboj, da lažje, bolj mirno, suvereno, varno in z zaupanjem vstopimo v medosebne odnose.
»To je zagotovo tisti dejavnik, ki najbolj vpliva, kako zaznavamo svoje življenje kot polno, vredno, lepo in kakovostno.«
Ves čas le ti, ti, ti ...
»Moderen človek je ves čas naslavljen s prepričanji, bodi to kar si, uresniče se, realiziraj se, daj največ od sebe, ... in dejansko, ko smo ves čas nagovorjeni s strani potrošniške družbe na pomen posameznika, tudi preko vseh teh subliminalnih sporočil, ki se jih ne zavedamo in nagovarjajo moj ego, mojo veličino, mojo enkratnost, mojo neponovljivost, dejansko sprejmemo to dikcijo, ta nagovor, se z lahkoto počutimo kot da smo začetek in konec vsega. Če tako vidimo, čutimo stvar, nas frustrira, kako jo vi ne vidite na takšen način.
Enkratnost danes spreobračamo v posebnost brez primere.
Mi ne slavimo drugačnosti. Drugačnost je bistvo življenja, ni nekaj boljše ali slabše, je drugačno. To, da sva midva drugačna, bogati ta prostor. Seveda, modernega potrošnika ta drugačnost frustrira, hoče imeti enak telefon in še boljšega, in se zaveda, da boste tudi vi želeli boljšega, ... v formulo potrošništva je vkorporirano stalno nezadovoljstvo, ki ga skušamo obvladati z novim potrošništvom. To je ta pekel, ki ga moderni človek, poleg še kakšnega ostalega, živi vsak dan.
Z vero po lastni večvrednosti vnašamo vase in v druge nemir
»Obsedeni od prepričanja, da smo res enkratni in neponovljivi, posebni, kar sicer smo, a zaradi tega ne več vredni od drugega. To enkratnost danes spreobračamo v posebnost brez primere. Ljudje, ki so nekaj dosegli, se danes res počutijo več vredni od drugih. Zato so tako obremenjeni s seboj, s prepričanjem, da so nekaj več. Nesmiselno jim je poslušati druge, ali se sploh ukvarjati z njihovim pogledom na stvari, ker saj itak oni že vedo, kako je prav, in kako bi moralo biti in kako je. S takšnim pogledom vnašamo, vase in v druge, veliko nemira.»
Priporočamo poslušanje pogovora v celoti, je dragoceno.