Težke življenjske preizkušnje nimajo vnaprej negativnega predznaka

Via positiva | 28.04.2022, 18:00 Nataša Ličen

Težke življenjske preizkušnje, ki nas lahko napolnijo s strahom niso same po sebi nekaj negativnega, strah ima lahko tudi pozitivno vlogo, sprosti adrenalin, da zaščitimo življenje ali nas spodbudi k delovanju. Lahko nas pasivizira, ob strahu dobesedno otrpnemo, lahko strah vodi v podrejeno vlogo, kar je negativno. Strah nas lahko ohromi in nam onemogoči aktiven odnos do lastnega življenja ali do odgovornosti, ki jih imamo. Še več, če je strah močan, pretiran in prežame vse pore našega življenja pa lahko govorimo celo o blokadi življenja.

Dobra prispodoba z našimi življenji je opis vetrovnega vremena na razburkanem morju visokih valov, kjer pa je na globini petih metrov morje mirno. Nimamo vpliva na to kako razburkani bodo valovi v morju življenja, imamo pa nekaj vpliva na to, kakšen mir bomo ohranjali v svoji globini, ne glede na to, kaj se dogaja na površini.

V oddaji "Via positiva" smo gostili mag. Martina Lisca, psihoterapevta in logoterapevta, direktorja Inštituta Stopinje in predsednika Društva Logos.

Od strahu do notranjega miru.

»Frankl je integriral duhovno dimenzijo v razumevanje človeka in v proces zdravljenja. Njegova genialnost je v tem, da je duhovnost umestil v antropološko razsežnost človeka, kar pomeni, da je zanj duhovna razsežnost človeka, njegov svet vrednot. In, prav ta segment duhovnosti danes nagovarja.«

»Logoterapija odpira človeku polje osebne svobode in odgovornosti. Vsak od nas ima vsak trenutek v svojem življenju odgovornost, kako se bo odzval na razmere, v katerih se znajde. So določene stvari v polju usodnega, ki jih ne moremo spremeniti, toda to nas še ne odvezuje, da v tem trenutku ne damo nekega svojega lastnega odgovora. V tem je veličina ter dostojanstvo vsakega od nas. Ljudje smo krhki. Veliko je reči, na katere nimamo vpliva, se pa močno dotikajo našega obstoja. Zato je ključno, kako se odzivamo nanje.«

Vemo, kaj pomeni živeti zdravo, skrbeti za duhovni razvoj, premike pa naredimo šele, ko se nam zgodi nekaj nepričakovanega, diagnoza ali druge težke okoliščine.

»V zahodni civilizaciji smo zelo pomehkuženi, če pomislimo samo na obdobje pred epidemijo, ko se nam je zdelo, da živimo v neki dokončnosti in varnosti, da se nam kot družbi nič hudega ne more zgoditi. Potem pa smo na svoji koži doživeli krhkost in sistem se je v marsičem sesul kot hišica iz kart. Spremembe prinašajo negotovost, ta pa vnaša v naše življenje strah.«

težke življenjske preizkušnje so kot katarza

»Globoke preizkušnje so čas prevrednotenja ali pa razmisleka o novi poti, o načinu dajanja nekih odgovorov in priložnost, da naredimo korak naprej. Težke življenjske okoliščine nimajo vnaprej negativnega predznaka, ampak je od vsakega od nas odvisno, kako bo odreagiral v situaciji, v kateri se znajde. V nas je dostojanstvo, da tudi v težkih okoliščinah odreagiramo tako ali pa drugače.

Sedmi logoterapevtski simpozij.

Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Neopazno vdira v naša življenja, tiho ruši naš mir in spodkopava voljo do življenja. A vendar je strah lahko tudi koristen odziv na različne okoliščine in nas lahko spodbuja pri krepitvi podpornih virov na poti do notranjega miru.

Simpozij je priložnost, da s širšim logoterapevtskim pogledom osvetlimo vprašanja o strahu in poteh iz njega.