Prazen grob ... | (foto: Rok Mihevc)
Roman Globokar: "Ne moremo imeti materialnega posnetka vstajenja"
Za življenje | 25.04.2022, 13:15 Rok Mihevc
V oddaji Za življenje smo tokrat gostili prof. dr. Romana Globokarja in z njim spregovorili o velikonočnem veselju, upanju, kaj nam poklanja ta čas in kako ta čas vsako letu drugače doživljamo, razumemo. Oddajo je vodila Mateja Feltrin Novljan.
Čas, ki prinaša upanje
V času velikonočne osmine smo razmišljali o tem, kaj nam je bilo dano ob tej veliki noči. Ta čas je čas, ki prinaša upanje, pride vsako leto, ljudje pa ga vsakič doživljamo v drugem razpoloženju. Včasih se nam zdi, da nam uide, včasih ga doživljamo v polnosti, včaasih stiska preglasi to vstajensko alelujo. Kako vedno znova doživljati ta čas kot vendarle nekaj konstantnega? "Zdi se mi, da je res pomembno zavedanje, da je velikonočno praznovanje najprej osebno praznovanje, oseben dogodek, nekaj poglobljenega, kar se ne da izraziti z besedami in se niti ne da posneti. Ne moremo imeti materialnega posnetka vstajenja. Če bi trpljenje in smrt še lahko posneli, vstajenja ne moremo posneti na tako viden in otipljiv način. Gre za vprašanje vere in verovanja," je v oddaji Za življenje razmišljal dr. Globokar.
Ne moremo imeti materialnega posnetka vstajenja. Če bi trpljenje in smrt še lahko posneli, vstajenja ne moremo posneti na tako viden in otipljiv način.
Glagol "videti" v različnih oblikah
Zanimivo se mu zdi 20. poglavje Janezovega evangelija, kjer so uporabljeni glagoli za "videti" v različnih oblikah. "V slovenščini je vedno prevedeno samo, da je nekdo nekaj videl, vendar v grščini v izvirniku imamo različne stopnje tega videnja. Najprej je prišla Marija Magdalena h grobu in je videla, da je grob prazen. Ta videti je videti z materialnimi očmi in to bi lahko posnela tudi kamera. In ko je videla to znamenje, je tekla in povabila Petra in Janeza h grobu. Prvi pride Janez in vidi, da je prazen, potem pride Peter in vidi, da je prt zločen in da so povoji na drugi strani. Peter začne razmišljati in vidi zdaj ta prazen grob v celotni zgodbi Jezusovega nauka, spomni se, kaj je Jezus govoril in vidi širše. Ključen je tretji korak, ko Janez stopi notri, piše, da je "videl in veroval". To je že tretji glagol, Janez je že začel umevati, kaj se je zgodilo. Tako se mi pomembno tudi za vsakega od nas, da pridemo iz zunanjih znamenj in obredov k notranjemu srečanju, ki nas preobrazi, spremeni, nam daje veselje in upanje."
