Jože Bartolj
Marko Zupan
Petra Stopar
Mateja Lobe Prebil (foto: Osebni arhiv)
Mateja Lobe Prebil | (foto: Osebni arhiv)

Mateja Lobe Prebil: Za svoje zdravje smo odgovorni sami. Čarobne paličice ni.

19.04.2022, 12:50 Nataša Ličen

V studio smo jo povabili na pogovor prvenstveno zaradi skladb, ki jih je poslala uredništvu. Pozneje pa o njej izvedeli še veliko zanimivega, je mati, žena, s srčno željo peti in ustvarjati glasbo. Po izobrazbi je doktorica veterinarske medicine, pozneje pa je v želji razširiti svoje znanje na področju ohranjanja zdravja in vanj vstopiti celostno, pridobila naziv licencirana bioresonančna terapevtka pri Ministrstvu za zdravje. To je bil, pravi, eden njenih najtežjih izpitov v življenju.

Ljubezen do živali in narave sta bila vedno del nje. Po študiju se je odpravila na prakso fizioterapije malih živali v Teksas, po vrnitvi je prostovoljno delala na eni izmed ljubljanskih klinik. Potem se je vpisala na podiplomski študij na Medicinski fakulteti in dokončala program mlade raziskovalke na področju presnove možganskih celic astrocitov. Kako pomagati človeku in živali (tudi) takrat, ko uradna veja ne najde odgovorov, jo vodi naprej v iskanju rešitev, ki so varne, brez nepotrebne škode telesu in psihi, ki zagotavljajo edino pravo in varno vrnitev k zdravju.

Od kdaj glasba?

Rada poje, od kar pomni. Na tem področju se je tudi izobraževala, v pogovoru je izpostavila ure učenja petja pri Alenki Gotar.
Z gospodom Penkom pa sta skupaj ustvarila in v studiu posnela do sedaj dve pesmi, slišali ste ju tudi poslušalci v našem etru. Mateja pravi, da se v njej prebudi besedilo in izvorna melodija, v sodelovanju pa nastane končna podoba skladbe. Rada se prepusti idejam g. Penka, pripisuje mu velike zasluge za to, kar nastane na koncu.
»Moja želja je vedno bila, spisati nekoč kaj večjega. Ne želim pa si zadati prevelike naloge, ker bi me to lahko obremenjevalo, česar pa si ne želim. In, ti dve pesmi se mi zdita en majhen korak v to smer, ki se mi zdi trenutno zadosten.

Kako je nastala ena od pesmi? Bili smo na pohodniškem družinskem izletu. Pred seboj sem imela prtiček in besede, ki so se mi porodile v mislih, sem zapisala nanj. Potem pa si jih vso pot nazaj proti domu prepevala in si zamišljala melodijo. Verjetno nisem bila najboljša družba tisto pot navzdol.

Ob dekletih spoznavam tudi sebe, včasih bolj kot bi v tistem trenutku želela. Družinski člani so kot zelo veliko ogledalo, zlasti hčerki. Na določenih točkah, ko se najbolj razburim, se mi zdi, kot bi se v bistvu razburila nad seboj. Zato se je pomembno vsake toliko umakniti v svoj kotiček, si vzeti čas in se poglobiti vase. To dejansko pomaga pri uresničevanju želje, biti jutri boljša podoba sebe. Problemov in težav ne smemo in ne moremo odrivati stran. Osnovno je imeti samo rad, na to nas otroci vedno znova spominjajo. V življenju ne moremo prelagati odgovornosti na druge. Moje zdravje je moja skrb. Pri študiju in tudi poznejšem izobraževanju sem na določeni točki prišla v slepo ulico. Ko sem tudi sama potrebovala pomoč, odgovore, možne poti rešitev, a jih nisem dobila. Začela sem raziskovati in od tu naprej se je začelo moje odpiranje še drugačnim opcijam ozdravitve. Prav bi bilo, da vsak razpolaga z določenimi informacijami, potem pa se sam odloči, v katero smer bo šel.

Prisluhnite celotni oddaji Via positiva. Ste že naročeni na Podcast?

Ko pridemo v ordinacijo ne moremo pričakovati, da bo nekdo zamahnil s čarobno paličico, nam dal kaj za popiti, pojesti in bomo ozdraveli. Vstopiti je treba v to, kaj nam sporoča telo, kakšna so naša dejanja, misli, odzivi. Videti je treba, kot na avtomobilski armaturi, utripajoče rdeče luči in ukrepati. Mi pa jih pogosto spregledamo, potlačiti k tlom in ne gremo v iskanju pravega vzroka, ter upamo, da se luči ugasnejo. Te morda res ne bodo utripale več, toda težava bo ostala in izbruhnila, ko bo morda prepozno. Tudi v avtomobilu, ko bo začelo zmanjkovati goriva, prav dolgo ne bo šel več naprej, podobno je z organizmom.

Smo pripravljeni na korenite spremembe?, ki bodo potem tudi naša stalnica, ne samo za štirinajst dni za mesec, toda za vedno. Koliko je takšnih junakov, ki zmorejo spremeniti svoje življenje, opustiti nezdrave navade?

Če se dobro počutimo, če smo zdravi, tudi ljudi okoli sebe vidimo v dobri luči, lahko uživamo v dobrih odnosih. Bodimo aktivni in odgovorni. Odnosi so zelo pomembni, toda ne silimo se v neke odnose zaradi družbenih norm. Bodimo iskreni do sebe. Dokler smo razsuti, bomo težko reševali zapleten odnos, najprej razčistimo pri sebi, in šele ko smo sami pripravljeni vstopimo v reševanje odnosa.

Tudi živali so lahko veliki učitelji. Če pogledamo globoko v oči mačke ali psa, ki so nam pri srcu, se nam odpirajo svetovi. So naši pomembni sopotniki. Koliko je primerov, ko živali prevzamejo nase težave. So pa živali, ne smemo jih počlovečiti, s tem jim ne delamo dobro. Žal pa tega prepoznam veliko.

V marsikaj smo vstopili v pogovoru z Matejo Lobe Prebil, poslušajte pogovor v celoti.

Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec) Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec)

Življenje nerojenih otrok šteje!

Množica pet tisoč ljudi se je danes dopoldne zbrala na že tretjem slovenskem Pohodu za življenje. Tokrat so si za geslo izbrali: Enakopravnost se začne pred rojstvom.

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...