Blaž Lesnik
Boštjan Smole
Alen Salihović
Dr. Ernest Petrič (foto: Daniel Novakovič / STA)
Dr. Ernest Petrič | (foto: Daniel Novakovič / STA)

"Čas, ki prihaja, ni čas za nove obraze."

21.04.2022, 10:04 Rok Mihevc

Pred nami so prve od treh volitev v letošnjem letu. To je bila tudi prva tema tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« z nekdanjim ustavnim sodnikom dr. Ernestom Petričem. O tem, koga voliti, kako oceniti posamezne stranke in kandidate, kaj so delali in pokazali doslej. V drugem delu oddaje je sledil pogovor o tem, zakaj je Ukrajino treba podpreti in možnostih za končanje vojne. Oddajo je vodil Alen Salihović.

Znova bo treba na volišče, je to naša pravica ali dolžnost?

Spomnim se časov, ko se je vodilo natančno evidenco, kdo je šel na volitve in kdo ne. Oče mi je razlagal, da so bile celo kroglice, ki si jih vrgel v tisti zabojček in to si moral narediti tako, da je nisi kar tako vrgel, drugče se je slišalo, če si jo vrgel v »napačno skrinjico«. V tem smislu iti na volitve gotovo ni obveznost, ampak na volitvah odločamo o svoji bodočnosti, o tem, kako se bo gibala naša država. Časi pa so zelo resni.

Iti na volitve je neko odgovorno dejanje. In če človek res nima drugih razlogov, da ne bi šel, je prav, da pove, komu izkazuje več zaupanja v vodenje države.

Iti na volitve je neko odgovorno dejanje. In če človek res nima drugih razlogov, da ne bi šel, je prav, da pove, komu izkazuje več zaupanja v vodenje države. Voditi pa jo je treba, ne moremo prepustiti tako, da bo šlo vse sem in tja, tisto je potem anarhija. To pa je seveda pot v kaos in nesrečo.

Prisluhnite celotni oddaji "Spoznanje več, predsodek manj"

Gotovo je odhod na volitve tudi odraz neke politične kulture in zrelosti?

Ljudje so se stoletja borili, da so to možnost dobili. To je bistvo demokracije. Izrabil bi to priložnost in bi rekel vašim poslušalcem, ki so ponavadi ljudje, ki niso najbolj angažirani v nekih dejavnostih, pojdite na volitve. To je zelo pomembno. Pred resnimi časi stojimo, zato ni vseeno, kdo nas bo vodil in usmrejal. Potrebujemo ljudi z znanjem, izkušnjami, resne, karakterne in poštene. Potrebujemo resno vodenje, kajti časi, v katere gremo, ne bodo nič dobri. Bo nekakšna hladna vojna, bodo problemi okoli Rusije in Ukrajine, to bo vse vplivalo na oskrbo z maričem, ne samo energentov, še česa drugega. Odnosi bodo zategnjeni, začela se je oboroževalna tekma, celo rožljanje z nuklearnim orožjem je tudi že prisotno. Zdaj bo šlo par let kar zares, zato je pomembno, kdo nas vodi.

Na izbiro imamo stranke, ki so vodile državo zadnja štiri leta. Dve vladi, dve koaliciji. Kaj ste pričakovali pred štirimi leti, ko ste oddali svoj glas, kaj se je uresničilo, kaj se ni?

Takrat sem bil optimističen in celo malce aktiven. Ne na sceni, kakšno mnenje sem pa vendarle povedal. Pričakoval sem, da bomo storili korak v tej smeri, da se bomo začeli zavedati, da vendarle nosimo skupno odgovornost za to državo in da je za to treba voditi dialog, skušati zagotoviti kakšno sodelovanje v zadevah, o katerih se lahko na nek način kaj dogovorimo. Lahko se razhajamo in tekmujemo, lahko smo tudi kritični drug do drugega, v civilizirani družbi, kot je slovenska, je lepo, da smo tudi kolikor toliko vljudni. In da se zavedamo, da ne more biti neka politika »ne, z vami pa ne sodelujemo« in da kar tisti drugi naredijo še tako dobrega, da ker so to oni naredili, je to narobe in zanič. To je na robu resnega.

Ko sem pred štirimi leti videl novo stranko Marjana Šarca, sem pričakoval nov stil, novo veliko koalicijo. Žal stvari niso šle v to smer. Potem je popolnoma legitimno prišla nova vlada, ki se je srečala naslednji dan s pandemijo. Težko je bilo, v takšni krizni situaciji je treba ukrepati. V takih situacijah ne moreš formirati komisije, ki bodo dve leti preučevale neko stvar ... V teoriji političnih znanosti je problem kriznega odločanja posebno poglavje. Takrat ni časa, treba je sprejemati ukrepe, marsikatera formalnost pade in zato je tudi pri človekovih pravicah vedno zraven odločba, ki pravi, da se v primeru izrednega stanja kakšna stvar lahko naredi malce drugače in z malce manj upoštevanj vseh formalnosti.

Zdaj bo šlo par let kar zares, zato je pomembno, kdo nas vodi.

S tem se je nova vlada srečala, tudi z generalno opozicijo, da vse, kar naredi, je narobe. Pa ne trdim, da je kriva samo ena stran, a če bi bilo več zavesti po sodelovanju, bi lahko lažje prišli skozi pandemijo. Več je bilo težnje po prepiru kot po sodelovanju, to moram reči in to me je močno razočaralo. Da bo mera polna, pa zdaj še Ukrajina. Ves mednarodni red je v stresu. Presneta reč, srčno upam, da bodo tisti, ki bodo izvoljeni, pripravljeni na dialog in sodelovanje, ker to bo nujno.

Iz mandata v mandat je slabša kultura dialoga ...

Demokratična ureditev družbe je največ, kar je človeštvo glede urejanja družbenih odnosov doseglo. Boljše ureditve ni, a tudi ta ni idealna. Ampak njeno bistvo je, da sprosti človekovo ustvarjalnost. Bistvno ni enotnost, ampak sobivanje različnega. Imamo druge interese, želje, smisel demokracije pa to vzame na znanje in to sobiva, da se vodijo razprave, soočajo interesi, iz tega izzidejo najboljše rešitve.

Ta sprostitev energije ustvarjalnosti je prispevala k temu, da smo na zahodu ustvarili najbolj pravično, bogato in svobodno civilizacijo do sedaj. Nekateri to težko dojamejo in to je eden od razlogov, da sem se pred parimi leti začel oglašati in da sem se zdaj malo aktiviral. Hočem prispevati k temu, da bomo iz teh volitev izšli nekako ne še bolj skregani, ampak, da bomo počasi doejli, da kakršenkoli rezultat že bo, se moramo pogovarjati in se tudi bomo. In to je dobro, ker rezultat tistega, kar se dogovori, je veliko boljši kot tisto, kar nekdo kar ukaže.

Zaupati strankam z dolgo tradicijo ali novim obrazom, ki so pri nas v modi v zadnjih letih?

Smo mlada demokracija, šli smo skozi določena obdobja. Kakšnih bleščečih demokratičnih obdobij nismo imeli, učimo se še in gotovo je v naši državi neka politična kultura resen problem. To nastane s časom, to se kaže na različne načine, gledamo z viška, ne cenimo tega, kar imamo. To je stvar mladosti, tako posameznika kot države. Novi obrazi so tudi del tega. Ljudje gotovo radi vidijo nove obraze in nove ljudi, a to seveda ni nujno dobro. Zdi se mi pomembno, da ravno v tem času, ki zdaj prihaja, ni čas za nove obraze. Zdaj te bodo morali poznati v Evropi, vedeti bodo morali, kaj si in kdo si. Pred nami so resni časi, ki zahtevajo izkušnje, zrelost, poštenje, patriotizem, ne bo tako lahkotno.

Pred nami so resni časi, ki zahtevajo izkušnje, zrelost, poštenje, patriotizem, ne bo tako lahkotno.

Po drugi strani je prav, da pride kdo na novo. Gotovo to prinese svežo kri, tako da apriori nisem proti novim obrazom, a v tem trenutku potrebuje nekaj časa, mi pa gremo proti jeseni, ki bo težko, zaradi energetike, hrane, inflacije, ... pomembno je, da skušamo vendarle doseči povezovalno vzdušje, da se gospodje začnejo med sabo respektirati. Prihajajo manj lagodni časi, veliko odgovornosti bo treba. Upam, da se novi obrazi zavedajo, da se spuščajo v resne zadeve in prevzemajo veliko odgovornost za narod, državljanje in naše potomce.

Razdeljenost dveh političnih polov ostaja nezmanjšana. Mnogi prisegajo na »s temi ne bomo sodelovali«. Ima takšna retorika možnost za uspeh?

To bodo pokazale volitve. Mene takšna retorika odbija. Ej, saj ta država je skupna, kaj ni? Tudi jaz živim tukaj, pa čeprav mogoče drugače razmišljam kot oni. Iz tega izhaja, da moram pustiti njemu, da pove svoje, pozorno poslušati. Tako kot pred štirimi leti nisem pričakoval tega od novih obrazov, so bili sicer neki kontakti, da bi se desni in levi kaj dogovorili, a ni šlo. Zdaj se to ponavlja in to me ne navdaja z navdušenjem. Če bi bil na tem položaju, bi rekel, sodelovali bomo tam, kjer se bomo lahko dogovorili, pogovarjali se bomo z vsakim, prav je, da slišimo tudi drugo stran, ker to je naša skupna odgovornost. Mi smo prišli tako daleč, da ni več pomembno, kaj se je nareidlo, ampak, kdo je to naredil in če je naredil ta, je vse narobe. In obratno. To pa državo ne pelje ravno daleč naprej.

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...