Misijonska svetovalnica: »Molitev dajmo v urnik.«

Radijski misijon 2022 | 04.04.2022, 11:21 Mirjam Judež

Drugi dan letošnjega radijskega misijona zaznamujejo besede Moliti na samem. V jutranji Svetovalnici je bil naš gost župnik Jure Koželj. Z njim se je pogovarjal Blaž Lesnik. Vabljeni tudi k poslušanju/ogledu pogovora!

Skupna molitev

Prednost skupne molitve:

• Skupna molitev je izredno močna. Če sam zmolim en Očenaš, je to en Očenaš, če nas je 10 in vsak zmoli en Očenaš, jih je to skupaj 10, molitev se množi.
• Skupinska molitev je spodbuda drug za drugega. Ko skupaj molimo, drug drugega v molitvi podpiramo. Izkušnja je, da je lažje skupaj molit rožni venec ali brevir.
• Skupinska molitev utrjuje skupnost. Že pastoralni dokument pravi, da družina, ki skupaj moli, ostane skupaj.
• V občestvu, ki skupaj moli, se bo utrdila vez med njimi.
• Ko se skupaj pogovarjamo z Bogom, se drugače razumemo tudi ljudje med seboj. Izkušnja mnogih zakoncev je, da jim zmanjka skupnih tem za pogovore. Skupinska molitev pa odpira možnost za konkreten dober skupni pogovor.
• V skupinski molitvi človek doživi, da ni sam, ampak je znotraj skupnosti, občestva. Krepi se tudi odgovornost do tega občestva, drug do drugega, odgovornost, da sem drug drugemu bližina, hrana. V župniji se vsak torek zvečer preko Zooma vsi voditelji in člani skupin povežemo v molitvi rožnega venca, tako se utrdijo vezi med nami in pripadnost skupnosti. 

Osebna molitev

Osebna molitev je tudi zelo pomembna. To je druga dimenzija postnega časa. Na pepelnično sredo nas je Gospod povabil k miloščini, molitvi in postu. Pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Bogu.

• V osebni molitvi se človek znajde sam pred Bogom. Ko smo mi skupaj pred Bogom, nam ni vseeno, kako bomo izpadli, ko sem sam, padejo maske, sem res lahko to, kar sem.
• Človek mora biti skrit, da je lahko popolnoma odkrit, odprt pred Bogom, da iz svojega srca prinese tisto, kar je v njem. V srcu je veliko dobrega, pa tudi rane, greh. Če hočemo, da bomo to v čim večji iskrenosti prinesli pred Boga, moramo biti skriti. Res sem pred Njim to, kar sem. Ne morem blefirati, da sem nekaj, kar v resnici nisem. V osebni molitvi prihajam do lastne identitete.
• Če smo veliko v osebni molitvi pred Bogom, je posledica te molitve, da si tudi v odnosih sredi življenja upam biti in sem rad to, kar sem. Ko je človek rad to, kar je, je nekaj najlepšega za človeka in družbo.
• Sad osebne molitve je, da prihajam v živ odnos z Bogom. Tam se začne proces, da ne govorim Bogu o Bogu, ampak pride do preskoka, da pred Bogom govorim z Bogom, kar je najlepša molitev.

Je bolj pomembna osebna ali skupna molitev? Težko bi ocenil, katera molitev ima prednost, obe sta potrebni in pomembni, čeprav čutim, da ima v Cerkvi prednost skupna molitev. Dragocenost skupinske molitve je v tem, da ko skupaj molimo, ustvarimo dom za Gospoda in je On res v molitvi navzoč.

Kaj prinese v življenje redna osebna molitev?

»Molitev ni toliko pogovor z Bogom, ampak odnos z Bogom. Ta je ključen, temeljen! Ko sem jaz kot človek tako aktivno v odnosu z Gospodom, iz tega odnosa črpam moči za svoje življenje. Človek je ustvarjen za odnose drug z drugim in Bogom. Ta odnos se krepi v molitvi. V molitvi ima človek svoje življenje pod nadzorom. Vemo, kaj pomeni, če življenja nimamo pod kontrolo. To pomeni, da ga vodijo strasti ali drugi in smo lahko ujetniki drugih, idej, samih sebe. V molitvi je človek vedno svoboden. To res potrebujemo, da živimo v polnosti uresničeno življenje. Zato potrebujemo molitev. To je hrana, da lahko živimo.«

Kaj Jezus misli s sobo, kamor naj bi se zaprli in molili, o prostoru? Je to fizičen prostor ali naša notranjost, kamrica srca?

»Zdi se mi, da Jezus misli prav to. Molimo na samem tudi znotraj Cerkve pri adoraciji, češčenju. Molitev na samem je moliti v duhu, v srcu, biti sam pred Gospodom v svoji notranjosti. Da sem pred Gospodom s tem, kar sem, da sam vodim pogovor z Bogom, da nisem znotraj nekih okvirov skupne molitve. V osebni molitvi sva jaz in Gospod kreatorja najinega pogovora. Lahko je to v sobi ali naravi, ko sem sam, ampak moliti sam pomeni moliti srcu in biti pred Gospodom to, kar sem.«

Marsikdo prisega, da je dobro dati temelj dnevu z jutranjo molitvijo. Kdaj, koliko časa?

»Za molitev se mi zdi pomembno, da je v našem urniku, ker se zelo hitro zgodi, če je ni, dan steče mimo tako, da zmanjka časa za molitev. Tudi sam sem si večkrat zadal, da bom prej naredil to in ono, potem bom pa v miru molil, a je običajno potem zmanjkalo časa. Priporočam, da začnemo dan z molitvijo, da vstanemo pred rutinami in obveznostmi in si vzamemo konkreten čas za molitev. Ni dovolj samo zjutraj, je treba večkrat čez dan. K temu opominjajo zvonovi: zjutraj, opoldne, zvečer. Tudi, če si v službi, na poti, lahko zmoliš molitev Angelovega češčenja. Svetujem, da dan začnejo z dnevno Božjo besedo, si vzamejo 15 minut in jo premišljujejo. V teh 15-ih minutah se bo ta Beseda zapisala v srce in večkrat čez dan, ko bo kakšna situacija, bo ušel spomin k tej Besedi.«

 

 

Čas za molitev je izredno pomemben. Moja izkušnja je, ko dan začnem zjutraj, ko je še mir, z molitvijo in je te molitve malo več, da se duša nahrani v molitvi, veliko več naredim v dnevu in delam bolj kakovostno.

Ko v življenju živim tisto ljubezen, dejansko molim …

»Molitev ni toliko v izgovorjenih besedah, ampak je molitev, da smo v odnosu z Gospodom tudi z vsem, kar delamo. Mi v življenje, v odnose vedno prinašamo tisto, kar se dogaja med menoj in Bogom v molitvi. Ko v življenju živim tisto ljubezen, dejansko molim, sem v odnosu z Gospodom. »Nenehno molite, ne naveličajte se« pomeni: živite evangelij, živite z Gospodom.«

Poznamo več načinov molitve. Od izgovarjanja molitvenih obrazcev, molitve v tišini, notranjega premišljevanja, ponavljanje svetih vzdihov, rožni venec … Kaj in kako izbrati?

»Tu ne bi odgovoril, da je ena molitev boljša od druge. Vsaka molitev je zelo pomembna in nahrani, okrepi določen del našega življenja. Skupna in osebna, obe sta zelo pomembni. Molitveni obrazci so zelo pomembni, prav je, da se jih otroci pri verouku naučijo. V določenem trenutku nam pridejo prav, ker nam zmanjka besed. Molitveni obrazci so preverjeni, so močni, moliš, tudi če nisi čisto zbran, ponavljaš svete besede. Kot pravi Anton Puščavnik, hudi duh beži proč, ko moliš. Molitev v tišini je zelo pomembna. Preden se izgovorijo besede, se to že rojeva v tišini, kjer se rojevajo naše misli, besede, se oblikuje naše srce. Človek mora utihniti, to je ena njegovih elementarnih potreb. Premišljevanje Božje besede je nujno. Hieronim reče, kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa. Nujno je iskati odgovore v Božji besedi.«

Draguška: Moja celodnevna molitev je skrb za moža. Ko ga negujem, je to moja najbolj tiha in globoka molitev.

Kako vidite povezavo med molitvijo in življenjem?

»Ta povezava je najpomembnejša. Jezus pravi: ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Človek prav v molitvi doživlja, da je ljubljen. S tem izvirom prihajamo v stik v molitvi, da lahko ljubimo naprej, da se molitev lahko preslika v življenje. Naša ljubezen se kaže v tem, kako jaz postajam hrana za mojega bližnjega, kako bližnjemu dam tisto, kar potrebuje. Poslušalka je rekla, moja molitev je, da negujem moža. To je najlepša in najmočnejša molitev. Dober molivec je tisti, ki je zvest v molitvi, ki moli s srcem in njegova molitev prehaja v odnos z bližnjim.«

Kako ohranjati zvestobo v molitvi, si vzeti točno določen čas za osebno molitev?

»Zagotovo na način, da je molitev v našem urniku. To bi res svetoval. Naj ima molitev tudi svoj prostor, da ne molim v leže v postelji ali v udobnem stolu, kjer me hitro zmanjka. Da določim držo molitve (stoje, kleče) v osebnem molitvenem kotičku, ki me sam po sebi vabi k molitvi. Čas za molitev pomeni tudi žrtev. Ko ti je težko moliti, naredi žrtev za Gospoda in se vseeno odloči za molitev. Ni dobro, da molimo le, ko nam je moliti fajn, ampak ko sem si rezerviral čas za Gospoda. Tudi, če se ponujajo druge stvari, je prav, da prepoznam, da je na delu skušnjavec in si vseeno vzamem čas. Razen, če me moj bližnji potrebuje. To razločevanje je potrebno. Molitev je pogovor z Bogom: kdaj teče lahkotno, kdaj pa težje. Kdaj se je treba potruditi. Ni nič narobe, če se kdaj čuti tudi puščava v tem odnosu. Bogu hvala za trenutke, ko mi je bilo v molitvi fajn. Kot pravi sv. Janez od Križa, lahko tudi večkrat doživljaš, da ni odgovora, takrat pa nisem v molitvi zaradi sebe, ampak iz vere, da je na drugi strani Gospod. Čeprav ne čutim, verujem, da me posluša in sliši. Od vojne v Ukrajini z Jano Podjavoršek moliva ob treh ponoči. Dogovorjena sva, da se pokličeva. Ni lahko, ampak na koncu si vesel, ker si zmolil in naredil žrtev. Marija v Fatimi je pastirčke (in nas) spodbujala k molitvi, žrtvi in pokori. Žrtev je pomemben del molitve.«

Bogu hvala za trenutke, ko mi je v molitvi fajn. Lahko pa večkrat doživljaš, da v molitvi ni odgovora. Takrat nisem v molitvi zaradi sebe, ampak iz vere, da je na drugi strani Gospod. Čeprav ne čutim, verujem, da me posluša in sliši.

Prisluhnite pogovoru! Ali pa si tokratno Svetovalnico kar oglejte!