V frankolovsko župnišče je sprejel begunke, ki si želijo delati in vrtnariti

Spoznanje več 30. 03. 2022, 09:38 Rok Mihevc

Kako dobro srce Slovenije bije tudi za ukrajinske begunce, smo v teh dneh priča po vsej državi, o tem pa smo se iz prve roke prepričali tudi v oddaji Spoznanje več, predsodek manj. Tudi naš tokratni gost p. Branko Cestnik jih je namreč sprejel v svoje župnišče. Pogovor je vodil Jože Bartolj.

Tudi priložnost za ekumenizem

Ni prvič, da bo p. Cestnik v župnišču živel z begunci. Že v Milanu je po končanem študiju kot kaplan živel z Armenci in se z njimi tudi družil. Na poziv celjskega škofa Maksimilijana Matjaža, naj župniki odprejo tudi župnišča, pa se je tudi sam javil na Škofijsko karitas Celje in tako ponudil kaplansko stanovanje na Frankolovem. »K meni pridejo tri gospe, ki niso hotele iti narazen, so pa iz treh koncev Ukrajine in so se spoznale kot begunke.« To so protestantska pastorka, ki vodi skupino bibličnih protestanstkih kristjanov, bančna uslužbenka iz Kijeva, ki je tudi pravoslavna vernica in gospa, ki je že 8 let begunka iz Donecka, »po izobrazbi psihologinja, po prepričanju pa ateistični humanist z velikim zanimanjem za religijo in duhovnost. Jaz pa sem ji rekel, sem kristjan, z velikim zanimanjem za ekumenizem.« Torej, priložnost za ekumenizem. »Štiri duše Evrope, katoliška, protestantska, pravoslavna in humanistična si bomo delili to hišo.«

Štiri duše Evrope, katoliška, protestantska, pravoslavna in humanistična si bomo delile to hišo.

Želijo si delo in vrt

Živele bodo zase, je pa Cestniku zelo všeč to, da so takoj začele spraševati po delu in po možnosti vrta. »Sem rekel, da bomo poskušali odpreti kakšen kos parka, da jim damo vrt. Je pa zanimivo to, da Ukrajinci so vrtičkarji, tudi tisti, ki živijo v centru Kijeva imajo izven mesta svoj vrtiček. Zato je logično, da so to takoj vprašale. In ta proaktivna drža mi je všeč. So begunke v stiski, a odreagirajo. Z delom, odprtostjo, željo po druženju in z vrtičkanjem. Ni pasivno čakanje, kaj bo ...« Seveda pa p. Cestnik ni edini župnik v Sloveniji, ki je odprl župnijska vrata, tudi drugod po župniščih so begunci in tudi župljani in verniki so jih že sprejeli.«

»Ukrajina te hitro postavi pred to, kako je v življenju vedno potrebno spoznanje več in predsodek manj«

Zdaj šele spoznavamo, kako malo vemo o Ukrajini in Rusiji in kako je za trajen mir v svetu bodoče potrebno boljše in bolj spoštljivo poznavanje drugih in drugačnih narodov. Če za Slovence velja, da nas konstituira jezik in ozemlje, to v Ukrajini ni tako. »V Ukrajini sta dva jezika, ruski in ukrajinski, oba močna. Večina ima predstavo, en narod, en jezik, tam pa je en narod in dva jezika. Recimo, ta gospa iz Kijeva govori rusko, ampak na svojem FB profilu ima ukrajinsko zastavo, je zavedna Ukrajinka, čeprav ukrajinščina ni njen materni jezik. Ukrajina te res hitro postavi pred to, kako je v življenju vedno potrebno spoznanje več, predsodek manj in biti pripravljen na nova spoznanja. Da vidiš, kako so narodi sestavljeni, ker drugače jih zelo površno obravnavajo.«

Prisluhnite celotni oddaji "Spoznanje več, predsodek manj"