Stand up komika Uroš Kuzman in Aleš Novak spodbujata: Smejmo se.

Via positiva | 31.03.2022, 18:00 Nataša Ličen

Se vam zdi, da ni ravno najboljši čas za smeh? Po dolgih dveh letih epidemije, ki ji z vedno novimi različicami še ni videti konca, ob vojnem spopadu na našem kontinentu? Predvolilni čas tudi vnaša neko dodatno napetost med nas, v zraku je slutiti preobrazbo družbe, tudi zaradi vse vidnješih podnebnih sprememb in iskanja drugačne rabe in pridobivanja energije. Kako resen uvod. Prav zaradi tega in še zaradi številnih drugih vzrokov je skrajni čas za več smeha v razrahljanje negotovosti, proti resnobnosti in v brk skrbem.

Prišli smo v obdobje, ko nočemo gledati narejenih ljudi, ampak si želimo iskrenosti. Ljudje se v tem prepoznamo in to nas sprosti. Kolektivno potrebujemo več kakovostnega druženja.

»Smej se«, je geslo letošnje postne akcije »40 dni brez alkohola«, ki jo v sodelovanju s številnimi organizacijami pripravlja Slovenska karitas. Letošnja ambasadorja sta stand up komika Uroš Kuzman in Aleš Novak, ki smo ju gostili v oddaji »Via positiva«.

Akcija je po njunem mnenju klic k zdravemu razumu in zdravi pameti. Moti ju kolektivni molk, ko opiti sedajo za volan. Kultura družbe še ni na takšni ravni, da bi znala to preprečiti, posameznika odvrniti od tega dejanja. "Morda lahko to popravimo tudi skozi to akcijo", dodajata. Poslušajte pogovor.

»Kot narod smo prišli razmeroma dobro skozi epidemijo«, sta razmišljala v pogovoru, »živimo v blaginji, dobro je poskrbljeno za nas na marsikaterem področju, v naši državi se nam ne dogaja večja kriza. Mi smo zdaj na boljšem in moramo širiti pozitivo naprej. Smeh naj bo začimba.« Dodajajmo ga za polnejši okus življenja.

Uroš je doktor, docent matematike, predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko, glasbenik, mož in oče, ter seveda stand up komik.

»Matematika je resnejši del mene. Je tehtna znanstvena veda, zapletena in zahtevna, tudi na fakulteti predavamo težke stvari in potem je stand up nekakšen odklop, iti ven, hkrati pa tudi moj način približevanja družbi. Sem socialno bitje, nekdo, ki ima veliko prijateljev in ga imajo prijatelji radi. Z matematiko se ta nivo zelo težko vzdržuje in z njo navdušuje, zato je stand up moj ventil, s šalami in zabavanjem družbe, nekaj kar je morda moja konkurenčna prednost, ki sem jo gradil in zdaj to peljem naprej še poklicno«, pravi Uroš.

Pri vsaki stvari gremo lahko hitro »čez«, tudi pri športu ali če "šarimo" po telefonu. Pri alkoholu je isto. Pridemo morda v nenajboljše obdobje, začnemo z nekaj kozarci ... , težko pa je potem nazaj. Vsaka stvar, ki gre v ekstrem, je škodljiva. Problem je, če ne vemo, kje je meja.

Aleš je diplomirani kemijski inženir, z izkušnjami dela na Inštitutu Jožef Stefan, scenarist in igralec, tudi mož in oče, zase rad reče, pa tudi »skečokolih«.

»Ko nekdo o meni začne naštevati, kaj vse sem, si mislim, ta človek nima fokusa«, je v smehu dejal Aleš. »Pri meni je tako, ko sem delal še kot kemik na Institutu Jožef Stefan, tudi s študijem sem zavlačeval, se je bilo treba odločiti. Komedija se je zgodila naključno. Šel sem na delavnico stand up komedije, potem je to postajalo vse bolj resno.«

Ko nas ljudje poslušajo, kaj govorimo na odru, se sprašujejo, je to res ali ne? Načeloma je, saj izhajamo iz resnice, toda mi potem tej dodamo še nekaj svojega, krat pet, glavno je, da je smešno in zabavno.

Zakaj se smejati, ko se zdi, da živimo v tragičnem času?
»Ker včasih ni drugega. Smeh sprošča, ustvarja hormone sreče, seveda pa to ni trajna rešitev. Morda ob smehu vsaj odleže, da potem lažje poiščemo pot naprej, pot rešitve. Smeh je popestritev, izvrže nas, ko se »zaciklamo«. Potem lahko lažje pridemo iz slepe ulice, razmislimo, smo boljše volje in lažje prepoznamo tudi drugo plat ter začnemo znova. Tudi politikom bi koristilo, če bi se več smejali. Bili vsaj bolj nasmejani.«

»Pri komediji ni nepravilnih odgovorov. Pri matematiki in kemiji je to drugače. Lahko zaviješ v katerokoli smer, pri kemiji in matematiki pa si ne moreš izmišljevati. Komedija je široka, karkoli si lahko izmisliš, važno je, da je smešno. Gotovo obema koristi, da sva naravoslovca, ker imamo v glavi red, hipoteze, dokazovanja, pravila, recimo kako z minimalnim številom besed nekaj izraziti in to je pri določeni plati pisanja komedije uporabno. Iz naravoslovja lahko potegnemo ven tudi analitika, ko poizkušamo, kaj deluje na odrih. Komedija je stvar pozornosti. Ni enakih nastopov. V tistem kar govorimo je seveda vedno nekaj resnice, potem pa temu dodamo krat pet, še kaj po svoje, nekajkratno pretiravamo, ... vedno izhajaš iz sebe, iz svojih izkušenj in če so te blizu ostalim, je to super vezilo, material komedije, ker je prvič iskreno in drugič, ljudje rečejo, je smešno, ker je res in se dogaja vsem. Komedija je široka, glavno da je zabavna. Pri komediji moraš nekako zajadrati s pozitivo, potem pa bo kar bo.«

Smeh nas v trenutku odpelje drugam, proč od skrbi. Je alternativa omami. Smeh ni trajen, tudi alkohol ne nudi trajnega zadovoljstva, zato izberimo boljšo pot. Izberimo humor.

»Teatri so se spet odprli in zato tudi midva intenzivno igrava. Naša predstava o starševstvu je kot trojanski krof, v vrsti čakajo ljudje za karte, lep odziv je. Ljudje se radi sprostimo in se imamo fajn, je pa dobro, če nas nastop tudi v čem nagovori in gremo z nekakšnim pečatom ven iz gledališča. Saj starši, ja, pogosto tožimo nad skrbmi in kako nam otroci kravžljajo živce, toda nobenemu konec koncev ni žal, da je starš. Dobro je, da na koncu vendarle damo tudi neko sporočilo, ne samo, da pokamo šale. Morda kdo poleg smeha polno uro ob sklepu predstave odnese s seboj domov še kaj, kar je dobro.«