Otroci in denar: kako gre to dvoje skupaj?

Svetovalnica | 28.03.2022, 16:03 Mirjam Judež

Danes se je iztekel Svetovni teden izobraževanja o financah, katerega namen je ozaveščanje o finančnem izobraževanju in pismenosti otrok in mladostnikov. Izkazalo se je, da imajo otroci in mladostniki premalo znanja, veščin, odnosa in vedenja o ravnanju z denarjem. So zelo ranljiva skupina, ki je žal izpostavljena tudi zavajajočemu oglaševanju. Finančna pismenost pa ni samo upravljanje z osebnimi financami in denarjem, temveč gre tudi za varčno uporabo drugih virov, kot so: energija, čas, voda, hrana ipd.. V tokratni Svetovalnici smo gostili Ireno Simčič z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, s katero se je pogovarjala Tanja Dominko.

Koliko otroci danes vedo o denarju?

»Finančno izobraževanje je v slovenskem izobraževalnem sistemu vključeno v različne predmete od osnovne do srednje šole, tako se že tam s financami seznanjajo otroci in mladostniki. Vsi otroci v osnovni šoli imajo predmet gospodinjstvo. Nenazadnje je gospodinjstvo najmanjša gospodarska enota, kjer se seznanijo z vsebinami, kot so: bankovci, kovanci, funkcije denarja, gotovinsko, negotovinsko plačevanje, žepnina, varčevanje, informativni in zavajajoči oglasi …«

Bankarium je muzej bančništva na Slovenskem, ki je bil odprt v lanskem letu. Toplo priporočam obisk Bankariuma, kjer lahko krepimo finančno pismenost ne samo otrok in mladostnikov, temveč tudi odraslih. Nahaja se v prostorih Mestne hranilnice ljubljanske. Več pa na spletni strani.

Veliko je na ramenih staršev. Težko je pričakovati, da se bodo otroci vsega naučili v šoli.

»Vsakemu otroku in mladostniku je treba omogočiti strokovno in predvsem neodvisno finančno izobraževanje. To si prizadeva tudi organizacija OECD, ki vključuje različne vladne in nevladne organizacije in posameznike in v svojih priporočilih navaja, da naj bi finančno izobraževanje potekalo v čim bolj zgodnjem otroštvu, torej že v šolskem sistemu. Ko so merili finančno pismenost 15-letnikov, kje pridobijo največ informacij, jih je kar 94 % odgovorilo, da v domačem okolju od staršev, temu sledijo različni internetni viri, prijatelji, le polovica je potrdila, da se o tem učijo tudi v šoli.«

Praviloma naj otrok dobi žepnine, kolikor ima let. Če ima otrok 5 let, zadostuje 5 € mesečno, prav pa je, da se nauči razlikovati, kaj je to potreba, je ta nujna, nenujna in kaj je samo želja. Otrok tako lahko pripravi varčevalni načrt za neko storitev ali izdelek, ki ga želi imeti. 

Pri kateri starosti naj otroci sprejemati prve finančne odločitve, kako potrošiti nekaj svojega denarja?

»V najzgodnejšem obdobju gre za načrten način varčevanja, predvsem pa modrega in pametnega ravnanja z viri. Mladostniki so največkrat tarča različnih zavajajočih oglaševanj, ki ponujajo visok donos. Kdaj naj bi se začelo finančno izobraževanje? Že v vrtcu z didaktičnim pristopom, ki je primeren za otroke v vrtcu, da prepoznajo bankovce, kovance. Za otroka je najbolj pomembno, da razlikuje med potrebo, ki je lahko nujna ali manj nujna in med željo. Obstajajo različne aplikacije in tabele za šolarje, s pomočjo katerih lahko spremljajo svoj denar. Varčevanje, to pa moram poudariti, pa ni samo s financami. Po podatkih Nacionalnega statističnega urada je v lanskem letu vsak državljan Slovenije v povprečju zavrgel kar 68 kg hrane, kar znese 200 €. V Avstriji, kjer dajejo velik pomen vzgoji potrošnika in finančnemu izobraževanju, na transportnih vozilih, ki vozijo smeti, piše: Danes smo izpred vašega doma odpeljali vaš denar. Ne varčujemo samo denarja. Naš sistem organizirane prehrane otrok in mladostnikov je odličen in vzorno urejen v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. Otrok v šoli prejme kosilo, ki je subvencionirano ali ne. Vsak zavržek hrane, ki ga otrok pusti na krožniku, je neprimeren. To je znak, da je finančna pismenost nizka. Finska je ena od držav, kjer vsi otroci dobijo v šolskem prostoru topel obrok, ki je v celoti subvencioniran. Ko sem bila pred nekaj leti na Finskem, sem 11-letnem dečku rekla, kako je dobro, ker ima obrok zastonj, on pa mi je odgovoril: »Ta obrok, ki ga uživam, moji starši plačajo z davki.« V domačem okolju je dobil informacijo, da je kosilo, ki ga prejme v šolskem okolju, »pokrito« z davki, ki jih plačajo starši. Tudi davčno opismenjevanje otrok je izredno pomembno. Lahko pohvalim našo Finančno upravo, ki ima odlične učne ure za vstop v svet davčnega opismenjevanja.«

Kaj pravijo raziskave glede žepnine?

»V šolskem prostoru pri različnih predmetih obravnavajo finančne vsebine. Prav je, da otroci v zgodnjem obdobju prepoznajo, kaj je prihodek in odhodek. Prvi prihodki otrok so žepnina, darilo v obliki denarja, za malo starejše mladostnike štipendija ipd.. Včasih se pojavljajo vprašanja, koliko naj otroci dobijo žepnine. Praviloma naj otrok dobi žepnine, kolikor ima let. Če ima otrok 5 let, zadostuje 5 € mesečno, prav pa je, da se nauči razlikovati, kaj je to potreba, je ta nujna, nenujna in kaj je samo želja. Otrok tako lahko pripravi en varčevalni načrt za neko storitev ali izdelek, ki ga želi imeti. Kljub temu, da otroci v šolskem sistemu ali domačem okolju ta znanja pridobijo, nam ne pomeni veliko, če jih ne znajo uporabljati v praksi. Dotaknili smo se zavajajočega oglaševanja in primerjalne ponudbe. Vsak večji nakup, o katerem razmišlja otrok (npr. boljše kolo ali telefon), naj sloni na primerljivosti cen in primerjavi različnih ponudb.«

Ne varčujemo samo denarja. V lanskem letu je vsak državljan Slovenije v povprečju zavrgel kar 68 kg hrane, kar znese 200 €. V Avstriji, kjer dajejo velik pomen vzgoji potrošnika in finančnemu izobraževanju, na transportnih vozilih, ki vozijo smeti, piše: Danes smo izpred vašega doma odpeljali vaš denar.