Matjaž Merljak
Boštjan Smole
Rok Mihevc
'Cilj zakona je ne samo reševati nastanjenih v domovih za starejše, ampak nas skrbijo tudi potrebe tistih, ki bivajo v domačem okolju.' (foto: congerdesign / Pixabay)
'Cilj zakona je ne samo reševati nastanjenih v domovih za starejše, ampak nas skrbijo tudi potrebe tistih, ki bivajo v domačem okolju.' | (foto: congerdesign / Pixabay)

Vse o zakonu o dolgotrajni oskrbi

25.03.2022, 11:06 Mirjam Judež

Dolgotrajna oskrba v Sloveniji ni sistemsko urejena. O tem, kaj prinaša nedavno sprejeti zakon, kdo bo deležen pomoči in oskrbe ter kdaj bodo začele veljati pravice iz zakona, smo se pogovarjali z državno sekretarko na ministrstvu za zdravje Alenko Forte, ki pravi, da smo zadnja evropska država, ki to področje ni imela zakonsko urejeno. Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Komu je ta zakon namenjen oz. kdo bo imel od njega korist?

»Zakon naslavlja potrebe vseh nad 18 let, ki zaradi bolezni, starostne oslabelosti, invalidnosti ali duševnih, nevroloških bolezni, kot je demenca, ne morejo dostojno poskrbeti same zase in potrebujejo pomoč v dnevnih aktivnostih, pri osebni negi, v svojem gospodinjstvu. Gre za osebe, ki so danes že nastanjene v institucijah, še bolj pa naslavlja tiste v domačem okolju, ki nimajo oskrbe na takšnem nivoju kot tiste osebe, ki so nastanjene v domovih za ostarele ali socialno-varstvenih zavodih.«

Zakon o dolgotrajni oskrbi se je »valjal« po pisarnah različnih ministrstev najmanj 17 let in »ima zelo dolgo brado«. Prav gotovo je dobrobit te vlade, da je vztrajala in je bil zakon sprejet, čeprav je bilo zelo težko, ker ni imel podpore. Sprejetje zakona je prvi korak, moramo pa vzpostaviti mehanizme in pripraviti celoten sistem. Potrebujemo ogromno ljudi, ki ga bodo izvajali. Nič ne pomeni pravica na papirju, če nimamo ljudi, ki bi prišli na dom pomagat, umit, preobleč, zamenjat plenico, nahranit človeka. Rabimo kadre, zato je to tako dolgotrajni proces.

Gre za oskrbo na domu, zakon obravnava oskrbovalca družinskega člana in pa denarni prejemek. Kdo bo deležen pomoči in oskrbe?

»Deležni je bodo tisti, ki bodo do nje upravičeni. Predhodno mora oseba, ki meni, da je upravičena do tovrstne oskrbe, nasloviti ustrezno vlogo na enotno vstopno točko. To je trenutno v pripravi. Prvi izziv za implementacijo tega zakona je vzpostavitev sistema vstopnih točk na območnih enotah za zdravstveno zavarovanje. To se dogaja sedaj. Ko bo zakon polno implementiran, bodo enovito izobraženi sodelavci oz. strokovnjaki ocenili posamezno osebo po določenem točkovniku v domačem okolju. Trenutno smo v prehodnem obdobju. Zavod za zdravstveno zavarovanje se pripravlja, da prevzame to novo nalogo in vlogo zlasti s kadri, ki jih mora zaposliti in usposobiti. Do konca leta bo Zavod za zdravstveno zavarovanje prevedel v nov sistem vse osebe, ki so danes nastanjene v socialno-varstvenih zavodih. Ljudi, ki plačujejo določene oskrbnine, se po uradni dolžnosti prevede v sistem dolgotrajne oskrbe in se jih razvrsti v kategorije, ki jih zakon predvideva, od tipa 1 do tipa 5. Ko govorimo o pravicah, gre za primerljive storitve in za primerljive osebe in potrebe. Ne govorimo pa tukaj o košarici pravic, kar zmotno številni govorijo. Košarica pomeni točno določeno število določenih postopkov in posegov. Tu gre za povsem individualni pristop. Oseba, ki ima lahko zelo različne potrebe, bo imela tudi različno vsebino teh pravic z naslova dolgotrajne oskrbe. Nekdo, ki je nepokreten v postelji po možganski kapi, po težji operaciji, po prometni nezgodi, se razlikuje od povsem pokretnega, ki ima demenco.«

Prisluhnite oddaji!

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je bila naša sogovornica v Svetovalnici
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je bila naša sogovornica v Svetovalnici © Tamino Petelinsek / STA

Omenili ste teh pet kategorij. Kako se razlikujejo med sabo?

»Dodeljene so na podlagi določenega točkovnega. Vsaka oseba bo šla skozi ocenjevanje glede psihičnega stanja, vključevanja v okolje, samostojnosti v vsakdanjem življenju in velik vprašalnik, ki ga bo ta pooblaščena oseba opravila, na koncu prinese seštevek točk. Zavarovane osebe se razvrščajo po deležu točk, ki jih dosegajo. Točke povedo odvisnost. Več točk pomeni večja odvisnost od pomoči in takšna oseba bo imela več pravic. Ljudje z demenco se takoj uvrstijo v najvišjo 5. kategorijo, ki pomeni največji obseg storitev iz naslova dolgotrajne oskrbe.«

Kdaj bodo začele veljati pravice, ki so predvidene v zakonu?

»Prva pravica, ki je že stopila v realno življenje s 1. 1. 2022, je oskrbovalec družinskega člana. Prej smo imeli družinske pomočnike, ki so imeli neko nadomestilo, s 1. 1. imamo termin oskrbovalec družinskega člana, ki ima višji znesek nadomestila za izpadli dohodek (1,2-kratnik minimalne plače). Če oskrbovalec družinskega člana skrbi celo za dva ostarela starša ali stara starša mu pripada celo 1,8-kratnik minimalne plače. To je edino, kar je implementirano v prakso. Do konca leta je predvidena prevedba vseh, ki so danes v socialno-varstvenih zavodih ali v zavodih za ljudi s posebnimi potrebami, v nov sistem, kar pomeni, da bodo s 1. 1. 2023 že lahko začeli uživati pravice iz naslova razvrstitve v kategorije.«

Oče poslušalca ima obliko multipleks skleroze, imel je operacijo na srcu, težko je gibljiv, zase ne more več skrbeti, dobiva dodatek za pomoč in postrežbo. Kako se bo njegovo stanje točkovalo po novem zakonu? Bo treba vozit ljudi na komisije, se z novim zakonom dodatek za pomoč ukinja?

»Gre za primer osebe, ki bo imela največjo dobrobit iz tega novega zakona. Je pa res, da bodo pravice iz tega zakona za tiste, ki so še v domačem okolju, začele veljati šele s 1. 7. 2024. Takrat bo pooblaščena oseba prišla očeta obravnavati na domači naslov, v domačem okolju, kjer se bo ocenilo vse: sposobnost samooskrbe, potrebe, ki jih ima oseba, koliko rabi pomoči v gospodinjstvu. Skozi ta točkovnik bo dosegel neko število točk, uvrščen bo v neko kategorijo in ko bo prejel pravico iz naslova dolgotrajne oskrbe, bo ta pravica, ki jo ima danes z odločbo o dodatku za pomoč in postrežbo, ugasnila. Ne bo mogel z dveh naslovov dobiti dodatkov. Ti dodatki za pomoč in postrežbo danes so res majhni. Večina jih doseže največ 1. ali 2. stopnjo, 150 € ali 300 €. Ta denar danes namenjajo za to, da si sami plačajo pomoč na domu. Prehajamo v nov sistem, današnji pa bo veljal do 1. 7. 2024. S 1. 1. letos dobijo oskrbovalci družinskega člana višji znesek, s 1. 1. 2023 se pripravijo odločbe za vse, ki so v socialno-varstvenih zavodih. Jaz razumem stiske ljudi, ki bi želeli, da zakon stopi v veljavo čimprej, a zakon je po vsebini tako zahteven, da ga resnično ni možno vpeljati v enem dnevu. Nemčija, ki je zelo razvita država, vsako leto spreminja ta zakon in stopnje financiranja. Ta zakon bo zelo živ in mi ga v življenje uvajamo stopenjsko.«

Odločbe za oskrbovalca družinskega člana še vedno dodeljuje Ministrstvo za delo. Ko bo oseba imela določeno zdravstveno problematiko, neko odvisnost v vsakodnevnem življenju, bo po novem sistemu ocenjena enako v Ljubljani, Kopru ali Murski Soboti. 

Žena že 4 leta skrbi za moža, prizadetega po kapi, ki je nepokreten in mu je treba pomagati pri vseh življenjskih funkcijah. Ali lahko že zaprosi za pomoč družinskega člana?

»Že danes lahko vloži vlogo za oskrbovalca družinskega člana, kar zaenkrat poteka preko Centrov za socialno delo ali kasneje preko Ministrstva za delo. Kar se tiče ocenjevanja skozi novi zakon, bo gospod vstopil v sistem lahko šele s 1. 7. 2024, če bo ostal v domačem okolju. Poznamo tegobe, vemo, da tem osebam pripada prenizek dodatek za pomoč in postrežbo, ki se večinoma giblje med 150 in 300 €. Redki dosegajo najvišji dodatek 430 €. S pomočjo tega dodatka si morajo priskrbeti vse tisto, kar sorodniki sami ne morejo izvesti. Bistvo novega zakona je, da bo razbremenil proračune družine, pokojnino posameznika. Ko bo nekdo ocenjen in bo uvrščen v določeno kategorijo, mu bodo pripadale pravice v tej višini in prav gotovo bodo višje, kot so danes dodatki za pomoč in postrežbo. Danes še nimamo v taki meri organizirane službe. Vemo, da se deloma že izvaja pomoč na domu. Danes to sofinancirajo občine, nekatere v višini 70 %, nekatere pa tudi 0, odvisno od proračunov in naravnanosti same občine, ostalo morajo kriti osebe same. Bodisi skozi dodatek za pomoč in postrežbo, če to ne zadošča, pa gre to krepko v denarnico sorodnika, da poskrbijo za svojega obnemoglega sorodnika.«

'Bistvo tega zakona je, da bo omogočil, da bodo ljudje dlje bivali v domačem okolju,'
'Bistvo tega zakona je, da bo omogočil, da bodo ljudje dlje bivali v domačem okolju,' © Georg Arthur Pflueger / Unsplash

Dve leti za zagon zakona o dolgotrajni oskrbi se zdi veliko tistim, ki pomoč potrebujejo danes. Kako si lahko pomaga žena, ki skrbi moža po možganski kapi?

»Trenutno lahko zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo, pomoč verjetno nudi dom starejših na domu. Priporočam, da se poveže z lokalnim izvajalcem pomoči na domu. Redko kje imamo že javni zavod, ki skrbi za tovrstne usluge. V tem prehodnem obdobju je treba poiskati možnosti, ki so danes na voljo. Tu je tudi patronažna služba.«

Zaenkrat imamo prehodno obdobje. Javnost bomo pravočasno obvestili, kdaj začnejo vlagati vloge na območne enote za oceno zavarovancev. Ko bodo ocenjeni, se jim dodeli določena pravica z odločbo, ki bo naslavljala njihove potrebe v domačem okolju.

Zakaj je treba čakati tako dolgo, več kot dve leti?

»Ta zakon se je »valjal« po pisarnah različnih ministrstev najmanj 17 let. Prav gotovo je dobrobit te vlade, da je vztrajala in je bil ta zakon sprejet, čeprav je bilo zelo težko. Kdor je spremljal razprave v Državnem zboru, je lahko videl, da ni bilo podpore nikogar, razen te vlade, da se ta zakon sprejme. Govorimo o zakonu, ki ima zelo dolgo brado. Sprejetje zakona je prvi korak, moramo pa vzpostaviti mehanizme. Potrebujemo ogromno ljudi, vsaj dvakrat toliko strokovnjakov, ki bodo to izvajali. Ni samo problem zakona in pravic, da se jih vklopi na določen dan, treba pripraviti celoten sistem. Nič ne pomeni pravica na papirju, če nimamo ljudi, ki bi to izvajali, prišli na dom pomagat umit, preobleč, zamenjat plenico, nahranit človeka. Rabimo kadre, zato je to tako dolgotrajni proces. Zavod se pripravlja s kadri in vsebinami, vzporedno pa rabimo tudi na terenu pripraviti kadre. Spodbujamo občine in šole, da že danes razmišljajo, katere kadre bomo potrebovali in zdaj to usklajeno razvijamo.«

'Novi zakon bo razbremenil proračune družine, pokojnine posameznikov.'
'Novi zakon bo razbremenil proračune družine, pokojnine posameznikov.' © Analogicus / Pixabay

Kdo bo izvajal storitve dolgotrajne oskrbe?

»To bodo kompleksni timi. Nosilec bo izvajalec, ki bo imel ustrezno izobrazbo: dipl. med. sestra, socialni delavec, socialni gerontolog. On mora imeti vzpostavljeno celotno ekipo. Srednje medicinske sestre, bolničarje negovalce, socialne oskrbovalce. V timih bodo tudi ljudje, ki bodo opravljali storitve za krepitev ohranjanja samostojnosti v domačem okolju. Rabili bomo tudi fizioterapevte, kineziologe, delovne terapevte. To bo zelo kompleksen tim, ki bo lahko naslovil vse potrebe osebe v domačem okolju ali socialno-varstvenem zavodu.«

Cilj zakona je ne samo reševati nastanjenih v domovih za starejše, ampak nas skrbijo potrebe tudi tistih, ki bivajo v domačem okolju. Smo starajoča se družba in teh potreb bo iz leta v leto več.

Dodatni pravici iz zakona, ki nista toliko znani javnosti, sta krepitev samostojnosti in E-oskrba.

»To sta dve pravici, ki se »vklopita« s 1. 7. 2024. Vsaka zavarovana oseba z določeno kategorijo bo enkrat letno prejela določen denarni znesek in iz tega naslova si bo lahko načrtovala s pomočjo koordinatorja določene storitve: fizioterapija na domu, morda prilagoditve v domačem okolju, da bo oseba po možganski kapi bolje samooskrbna, potrebovala bo delavnega terapevta. Nekdo, ki je telesno, mišično oslabel, bo potreboval kineziologa, da se nauči pravilnega vstajanja, določenih vaj, ki mu bodo ohranjale mišično maso.«

Kaj pa E-oskrba?

»E-oskrba je pravica, ki stopi v veljavo 1. 7. 2024 in bo pravica do določnih pripomočkov, ki bodo zagotavljali varnejše bivanje v domačem okolju. To bodo posebne naprave, ki jih bo lahko posameznik imel na sebi in v primeru stiske, padca se bo sprožil alarm in nemudoma bo iz klicnega centra dobil pomoč – fizično ga bo nekdo prišel pogledat in preverit, zakaj se je sprožil alarm. Ta sistem se bo nadgradil z dodatki, senzorji, ki bodo prepoznali uhajanje plina ali izliv vode. Vsaka oseba, ki bo imela dodeljeno kategorijo, se bo lahko odločila za denarni prejemek različne višine, s katerim bo sama razpolagala oz. se s pomočjo koordinatorja odločila, katere storitve bi si z njim plačala: morda fizioterapevta na domu, delavnega terapevta, kineziologa, pomoč v gospodinjstvu …Finančni znesek bo namenjen temu, da si oseba izbere optimalne storitve, ki ji bodo pomagale, da ostaja v domačem okolju čim bolj neodvisna in da se odloži nastanitev v neki inštituciji. Bistvo tega zakona je, da bo dejansko omogočil, da bodo ljudje dlje bivali v domačem okolju, vendarle pa bodo dobili tisto oskrbo, ki jo potrebujejo. S tem bomo izenačili varnost in nivo oskrbe ljudi, ki so danes v domačem okolju nemalokrat prepuščeni povsem sami sebi, nekdo, ki je nastanjen v socialno-varstvenem zavodu, pa ima primerno oskrbo. To je cilj zakona: ne samo reševati nastanjenih v domovih za starejše, ampak nas skrbijo potrebe vseh, tudi tistih, ki bivajo v domačem okolju. Smo starajoča se družba in teh potreb bo iz leta v leto več.«

Vabljeni k poslušanju oddaje!

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...