Jože Mavsar – duhovnik, ki je odpustil krvnikom svoje družine

Spominjamo se | 21.03.2022, 10:23 Tone Gorjup

Na današnji dan 2002 je v Heleni v ameriški zvezni državi Montana umrl duhovnik Jože Mavsar, doma iz Praproč pri Šentrupertu. Partizani so decembra 1942 na grozovit način umorili njegova starša ter štiri brate in sestro. Njemu je z mlajšim bratom Vinkom uspelo pobegniti, a so krvniki kasneje tudi 12 letnega brata umorili.

V noči na 27. december 1942 so partizani napadli grad Dob pri Šentrupertu in umorili sedem članov Mavsarjeve družine. OF je že poleti župana Jožefa Mavsarja, ki je odklanjal takó sodelovanje z Italijani kot komunisti, obsodila na smrt. Ker so mu grozili, se je zatekel v bližnji grad, kjer je prenočevala tudi njegova družina, ki je čez dan skrbela za domačijo.

Partizani so dan po božiču ponoči napadli grad, pobili grofovo družino in majhno italijansko posadko, ki ga je varovala ter grad izropali in zažgali. Mavsarjevi so se začasno rešili v pritilično shrambo, kjer so dočakali dan. Ker je požar grozil tudi njim, so se skušali rešiti skozi okno. Pobeg je uspel le bogoslovcu Jožetu in 12-letnemu Vilku.

Patrizani so sedem članov družine zajeli in po celodnevnem mučenju po pripovedovanju prič še žive zmetali na grmado. Naslednji dan so domačini našli ostanke zoglenelih trupel v še tlečem ognju.

 

Jože Mavsar je bil v duhovnika posvečen junija 1944. Po vojni se je umaknil na tuje. Nekaj let je kot duhovnik deloval med Slovenci v begunskih taboriščih v Italiji.

Decembra 1948 je prišel v Montano v ZDA in se pozneje vključil v škofijo Helena. Bil je zavzet dušni pastir v več župnijah.

Ko je Jože Mavsar 4. julija 1993 obiskal rojstno župnijo Šetrupert, je pri oltarju javno izpovedal, da je morilcem svojih domačih odpustil. Zasebno se je z enim od likvidatorjev tudi srečal in mu "ponudil roko sprave".

Za radio Vatikan je takrat o letih begunstva povedal: „V italiji sem živel okrog štiri leta, z drugimi Slovenci, ki so bili v begunstvu. Pripravljali smo se za odhod v tujino. Nekateri so odhajali v Argentino, drugi v Španijo, meni pa je bila dana prilika, da potujem v Ameriko. Frančiškan p. Zakrajšek iz Lemonta je posredoval, da me je škof sprejel v škofijo Helena. Tako sem proti koncu novembra 1948 odšel v Montano.“

 

21. marca leta 1456 se je v Ljubljani rodil škof Jurij Slatkónja. Bil je dvorni svétnik, kaplan, pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj zbora Dunajskih dečkov.

Na današnji dan leta 1913 se je v Dražgošah rodil slikar Gabrijel Stúpica. V Zagrebu, kjer je študiral, je ostal do konca vojne, 1946 pa je dobil službo profesorja na likovni akademiji v Ljubljani. Pogosto je upodabljal portrete, zlasti hčerko.

21. marca 1949 je v Júdendorfu pri Gradcu umrl matematik Rihard Zupančič. Bil je tudi rektor univerze ter ustanovni član SAZU, po vojni pa krivično obsojen.

21. marca 2005 je v Mariboru umrl naslovni škof Vekoslav Gŕmič. Doma je bil v Dragotíncih v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici. Kot profesorja na Teološki fakulteti ga je papež Pavel VI. 27. februarja 1968 imenoval za pomožnega škofa v Mariboru. Po posvečenju je bil škofov vikár, ravnatelj mariborskega bogoslovnega semenišča in pozneje še generalni vikár škofije. Po smrti škofa Maksimilijana Držéčnika je prevzel vodstvo škofije in to službo opravljal do imenovanja njegovega naslednika.

21. marca 2007 je v Hodišah umrl pesnik, urednik in duhovnik Lovro Kaselj, iz Stare vasi pri Grebínju. Od 1952 je bil župnik v Hodíšah. Kot bogoslovec je sodeloval pri reviji Bratoljub. Urejal je mesečnika Vera in dom ter Družina in dom. Pisal je pesmi, prozo in dramska besedila. Vodil je Krščansko kulturno zvezo.