Roman Žveglič, predsednik KGZS | (foto: Marjan Papež)
VIDEO: Roman Žveglič: "Kot kaže, so v vsaki vojni vojni dobičkarji!"
Kmetijstvo Robert Božič
"Kmetje smo zelo zaskrbljeni nad trenutnimi razmerami, ki so posledica vojne v Ukrajini. Dejstvo pa je, da za višanje cen moke in mlevskih izdelkov nismo krivi kmetje. Lani poleti smo pšenico prodali po slabih 20 centov na kilogram. Tisti, ki je to pšenico lani kupil, se obnaša tržno in jo zdaj prodaja po 42 centov. Kot kaže, so v vsaki vojni vojni dobičkarji," je zgodaj popoldne, ob robu seje upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, dejal predsednik te največje kmečke stanovske organizacije Roman Žveglič.
Oljnice so pereče vprašanje
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so še bolj zaskrbljeni glede oskrbe z oljnicami, kjer smo v veliki meri odvisni od uvoza iz Ukrajine. Žveglič izraža zaskrbljenost glede možnosti za letošnjo setev sončnic v Ukrajini, pa tudi glede oskrbe s količinami, ki se trenutno nahajajo v njihovih skladiščih, ki so na udaru agresorja in opozarja: "Države na razne načine rešujejo nastali položaj. Čeprav smo znotraj EU zavezani skupnemu trgu, se vsak ravna po načelu, da je treba najprej poskrbeti za svojo državo in šele potem so na vrsti drugi."
Čimprej prevetriti zahteve ukrepov SKP
"Tudi pri nas moramo takoj sprejeti določene ukrepe za izboljšanje samooskrbe in prehranske varnosti. Razlika med samooskrbo in prehransko varnostjo je v tem, da prehransko varnost lahko zagotovimo z uvozom. A če tega ni, so trgovske police prazne. Zato je v Sloveniji treba prevetriti tiste ukrepe skupne kmetijske politike, ki kmete preveč omejujejo. S tem bodo imeli možnost pridelati več hrane za trg," našteva Žveglič.
Poštene odkupne cene na podlagi kalkulacij
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo, da so v času epidemije prav kmetje nosili največje breme prehranske krize na račun najnižjih odkupnih cen. Žveglič to zavrača in pravi: "Zahtevamo, da imamo normalne odkupne cene, ki naj temeljijo na kalkulacijah Kmetijskega inštituta Slovenije. Če v tej državi velja zakon o minimalni plači, je nujno, da imamo tudi kmetje pokrite vsaj stroške pridelave. Letošnja setev bo draga in zahvaljujemo se vladi za hiter odziv in omejitev cen energentov, kar bo za malenkost omejilo stroške pridelave hrane."
Kmetje opozarjajo tudi na izredno visoke cene mineralnih gnojil in dejstvo, da jih je nemogoče dobiti, zato si želji, da bi vlada pomagala vsaj pri njihovi dobavi. A tudi v tem primeru je nujna obveza za odkup po proizvodnih cenah: " Slaba izkušnja je bila v času epidemije, ko je bila s strani države spodbujana pridelava zelenjave. Kaj se je zgodilo? Leta 2020 smo podorali največ zelenjave in v bioplinarne odpeljali na tone krompirja, ker prodaja zaradi zaprtja javnih ustanov in uvoza od drugod ni bila možna. Zato kmetje rabimo zavezo, da se bodo pridelki slovenskih kmetov odkupili po primernih odkupnih cenah in le v tem primeru smo pripravljeni posejati več," zahteve kmetov pojasnjuje Roman Žveglič.
NE nepremišljenim ukrepom kmetijske politike
"Imamo izjemno malo ornih površin. Te lahko preprosto povečamo z opustitvijo obvezne prahe. Odprava prahe bi omogočila, da že letos spomladi na teh površinah zasejemo oljnice. Treba je pregledati tudi zahteve glede območij trajnega travinja in jih tam, kjer niso nujna zaradi biotske raznovrstnosti, preorati in s tem lahko povečamo orne površine. Površin na območjih trajnega travinja je v Sloveniji okrog 20.000 ha. Če jih samo pol preorjemo, lahko hitro dobimo 10.000 ha površin za pridelavo žit in oljnic. Je pa tukaj seveda problem zaščite pridelave na teh območjih pred divjadjo in zvermi," še našteva Žveglič.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ponovno opozarjajo tudi na težave drugih kmetijskih panog, Posebej izpostavljajo perutninarstvo, prašičerejo in govedorejo, pa tudi na perspektivne kmetije, ki so se v težavah znašle zaradi vlaganj v razvoj.
"Prvotno načrtovani stroški so se izjemno povečali, prihodki bodo manjši, zato je nujen posluh s strani vlade, da pravočasno sprejme blažilne ukrepe, ki bodo omogočili obstoj tem kmetijam," še opozarja Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
