Slavi Košir
Marko Zupan
Meta Potočnik
prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatologije (foto: Aleš Beno)
prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatologije | (foto: Aleš Beno)

Dermatolog Tomaž Lunder o luskavici

14.03.2022, 13:34 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo govorili o vzrokih in zdravljenju luskavice, ki jo ima približno 2 % ljudi, večina teh v blagi obliki. Biološka zdravila so prinesla veliko sprememb, saj tovrstno zdravljenje tudi bolnikom s težjim potekom umiri težave. Z nami je bil specialist dermatolog Tomaž Lunder, s katerim se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Luskavica ni nalezljiva, poleti pogosto pride do izboljšanja, jeseni in pozimi pa do poslabšanja stanja

»Luskavica je imunsko pogojena vnetna bolezen, ki ni nalezljiva in se pojavi pri ljudeh z določeno genetsko nagnjenostjo. Človek se že rodi z geni, ki povečajo verjetnost za pojav luskavice, je pa za to potrebnih več sporočilnih dejavnikov: trdovratne angine ali druge okužbe zgornjih dihal, hude stresne situacije, razna vnetja in poškodbe kože (npr. sončna opeklina lahko pri nekaterih sproži prvi pojav te bolezni). Ko se bolezenski proces že začne, lahko isti dejavniki ali nekatera zdravila (še zlasti tista za zdravljenje višjega krvnega tlaka) pripeljejo do poslabšanja stanja. Bolezen se večinoma začne v odrasli dobi, starosti 40 let in ko se enkrat začne, niha. Poleti pogosto pride do prehodnega izboljšanja, v jesenskih in zimskih mesecih pa do poslabšanja stanja.«

Vabljeni k poslušanju oddaje!

Luskavica je za bolnika veliko breme, mnogi so depresivni, težje najdejo zaposlitev

»Luskavica za bolnike predstavlja veliko breme, posebej kadar so bolezenske spremembe obsežnejše, bolj razširjene, ker njihov videz predstavlja za obolelega estetsko motnjo. Ko okolica vidi te spremembe, se sprašuje, kaj ima, mnogi, ki ne poznajo luskavice, mislijo, da so te kožne spremembe nalezljive, da gre za kakšno glivično okužbo in se zato obolelemu izogibajo. To je razlog, da imajo bolniki z luskavico težave kljub prizadevanju bolnikov in zdravnikov, da bi tistim, ki niso prizadeti, pojasnili, kaj sploh je luskavica, kakšne so te spremembe na koži, da ni nalezljiva … Kljub vsemu se tisti s hudimi oblikami čutijo prikrajšane in zapostavljene, mnogi so depresivni, razmišljajo celo o samomoru in kadar izgubijo službo, težje najdejo zaposlitev, ker žal v mnogih poklicih tudi telesni videz igra pomembno vlogo.«

V Sloveniji približno 40.000 psoriatikov

»2 % vseh ljudi ima luskavico, ocenjujemo, da je v Sloveniji približno 40.000 psoriatikov. Na srečo gre v večini primerov za blažjo obliko, pri 20 % pa so spremembe bolj razširjene, trdovratne in je potrebna terapija pri dermatologu. Kakšen je videz sprememb pri luskavici? Najbolj značilna so rdečkasta vnetna žarišča, vnetne plošče ali plake, kot jim strokovno rečemo, ki se na površini srebrnkasto, sivkasto luščijo. Ta žarišča so pogosto nad komolci, nad koleni, ter pogosto v lasišču. Ljudje s hujšimi oblikami pa imajo bolezenske spremembe tudi po trupu, zlasti hrbtu, posebej ledveni in križni del je pogosto prizadet. Včasih se pojavijo tudi spremembe na nohtih ali nekatere druge redkejše oblike luskavice.«

V svoji več kot 30-letni karieri dermatologa sem videl, kako je bilo prej in danes. Ljudem, ki so bili prej mesece dolgo v bolnici vsako leto, z vsem, kar smo imeli takrat, nismo mogli dobro pomagati, danes pa imajo praktično popolnoma zdravo kožo, živijo normalno življenje. Napredek je izreden, prihodnost bo prinesla še dodatne izboljšave. Morda se bo z novimi zdravili uspelo doseči še trajnejšo umiritev bolezni. Vsekakor sem optimist.

Luskavico prepozna že osebni zdravnik

»Postavitev diagnoze v veliki večini primerov ni težavno niti za osebnega, družinskega zdravnika. Že mesta na koži, kjer so te spremembe, njihov videz je zelo značilen. So pa neznačilne oblike, ki lahko spominjajo na kake druge kožne bolezni, takrat pa je potreben pregled pri dermatologu, ki ima s tem več izkušenj. Tudi nam je povečini povsem dovolj le pregled bolnika, le v zelo redkih primerih naredimo biopsijo kože in histološko preiskavo, ki še dodatno pripomore k razjasnitvi diagnoze.«

Pa je mogoče, ker gre za avtoimuno bolezen, da se luskavica ne kaže na koži?

»V okviru psoriatične bolezni v zadnjem času uporabljamo ravno ta izraz, ker se isto bolezensko dogajanje pogosto izrazi tudi na sklepih s pojavom psoriatičnega artritisa, oblike vnetnega revmatizma, kjer gre za isto dogajanje, le da ni v koži, ampak v predelu sklepnih ovojnic. Pojavi se lahko s prizadetostjo malih sklepov (prstov rok ali nog, sklepov v rokah), lahko so prizadeti posamezni večji sklepi, npr. kolenski, kolčni sklep, lahko pa tudi sklepi med vretenci v hrbtenici. Možne so različne pojavne oblike psoriatičnega artritisa, obenem je pogosto tudi vnetje vezivnega tkiva v predelu prstov in v takem primeru postane prizadeti prst otečen, rdečkast, topel na otip in boleč, na videz morda malce podoben klobasi, zato uporabljajo tudi izraz klobasasti prst. Psoriatični artritis se v mnogih primerih lahko zdravi s podobnimi zdravili ali celo istimi, kot jih uporabljamo za zdravljenje hujših oblik luskavice, je pa pri hujših oblikah potrebno zdravljenje v okviru specialistične revmatološke službe. Internisti revmatologi se ukvarjajo z zdravljenjem tistih, pri katerih gre za psoriatični artritis. Večinoma se psoriatična bolezen začne na koži in kaki tretjini tistih, ki se jim je začela na koži, se lahko kasneje tekom življenja pojavlja tudi psoriatični artritis. To je lahko zelo hitro, po nekaj letih ali desetletjih. Možno je tudi obratno, a nekoliko redkeje se pojavi najprej psoriatični artritis in kasneje kožna prizadetost, zelo redko pa oboje hkrati.«

Atopijski dermatitis ali luskavica med nosečnostjo: kako si pomagati?

»V času nosečnosti se izogibamo pristopom zdravljenja, ki bi lahko predstavljali tveganje za plod. Kljub vsemu je možno v veliki meri pomagati. Protivnetna kortikosteroidna zdravila obstajajo v različnih koncentracijah. V začetni fazi bi mazali z močnejšo, koncentrirano različico, da se vnetje in do neke mere tudi srbenje v nekaj dneh umiri, kasneje pa bi nadaljevali z bistveno bolj razredčeno obliko. Z občasno uporabo je možno tudi skozi daljši čas uspešno zdraviti npr. atopijski dermatitis ali kakšno drugo srbečo vnetno kožno bolezen. V času nosečnosti, kadar je potrebno, lahko uporabimo tudi antihistaminike, zdravila v obliki tablet, ki jih uporabljamo pri zdravljenju alergijskih bolezni in so varna za plod. Ponavadi je smiselno uporabljati kombinacijo lokalne terapije z nanosom zdravilnih mazil in tablet. Če so težave razširjene, mislim, da bo potreben ponoven pregled pri dermatologu, ki bo usmerjal terapijo.«

Možnosti zdravljenja luskavice

»Ko gre za zdravljenje hujših, bolj razširjenih oblik, ki se ne odzivajo dobro samo na lokalna zdravil, je napredek v zadnjih 15 letih ogromen in res lahko uspešno pomagamo tudi bolnikom z najhujšimi oblikami luskavice. Preboj so nam omogočila predvsem biološka zdravila, s katerimi lahko varno in zelo učinkovito zdravimo takšne oblike luskavice. Tu so še zdravila v obliki tablet, ki jih dajemo pri tovrstnih oblikah psoriaze. Večina bolnikov luskavice ima blažje oblike, ki jih lahko uspešno zdravimo samo z mazili ali kremami, v katere so inkorporirane različne učinkovine. Luskavica je, ne glede na to, gre za blago, zmerno ali hudo obliko, kronična in ker je genetsko pogojena, žal zaenkrat še neozdravljiva bolezen. Potrebno je trajno zdravljenje, s katerim pa lahko v vseh primerih dosežemo popolno umiritev bolezenskih sprememb na koži in to z vzdrževalnim zdravljenjem tudi trajno vzdržujemo. Tudi pri blagih oblikah, ko se enkrat z nekim mazanjem umiri obstoječa žarišča, pacient, če ni na to opozorjen, mazanje prekine, potem pa je neprijetno presenečen, ko se mu čez nekaj tednov ponovijo žarišča na istih mestih ali blizu njih. V primeru ponovnega začetka je treba takoj znova uporabiti zdravilo (mazila ali ko gre za spremembe v lasišču, losjoni), s katerim takrat ob takojšnji uporabi umirimo bolezensko dogajanje zelo hitro (dan, dva), pri blagi obliki bo lahko potem spet nekaj tednov koža čista. Kadar je bolezen hujša, trdovratnejša, lahko nekaterim pomaga fototerapija ali previdno (postopno) sončenje, ki ne sme biti prehitro, da obolelega ne opeče, sicer pride do hudega poslabšanja luskavice. Treba je pomisliti tudi na dolgoročno škodljivost UV žarkov tako v sončni svetlobi kot v obliki fototerapije z umetnimi viri UV sevanja. Če se nekdo leto za letom, desetletja stalno sonči, obseva, se ti škodljivi učinki UV sevanja začno kazati najprej s prezgodnjim staranjem kože, raznimi spremembami, potem predrakavimi in kasneje tudi lahko z rakastimi spremembami na koži. To je tudi eden od razlogov, zakaj v zadnjem obdobju v veliko večji meri pri hujših oblikah namesto fototerapij rajši uporabljamo sistemska zdravila.«

Mnogi bolniki z luskavico so depresivni, razmišljajo celo o samomoru in kadar izgubijo službo, težje najdejo novo, ker žal v mnogih poklicih tudi telesni videz igra pomembno vlogo.

Namesto fototerapije rajši zdravila

»Nekaterim pomagajo tablete (metotreksat, ciklosporin ali oralni retinoidi), spet drugim ta terapija ne koristi, je ne prenašajo dobro ali imajo celo kontraindikacije in lahko uporabljamo katero od trenutnih osmih bioloških zdravil, ki jih napišemo na recept in z njimi lahko pomagamo tistim z najhujšimi in najtrdovratnejšimi oblikami luskavice. Ta zdravila se večinoma aplicirajo z injekcijskimi peresniki (podobno kot inzulin pri sladkorni bolezni), vendar so razmaki med posamezniki odmerki dolgi (enkrat na mesec, enkrat na dva ali celo na tri mesece). To izredno pomaga tudi tistim z najhujšimi oblikami. Dosežemo lahko celo popolno izginotje vseh kožnih sprememb. Je pa tudi tu potrebno nadaljevati s tistim vzdrževalnim režimom zdravljenja (npr. ena injekcija na tri mesece). Če se zdravljenje prekine, se tudi te bolezenske spremembe povrnejo. Uporaba je izredno enostavna, vse obolele pred začetkom zdravljenja usposobimo za to izvajanje doma, ne rabijo niti k osebnemu zdravniku.«

Kaj lahko bolniki sami storijo za uspešnejše obvladovanje te bolezni?

»Bolniki z luskavico imajo pogosteje prekomerno telesno težo, povišan holesterol in druge maščobe v krvi, sladkorno bolezen. Če vse to traja dlje časa, se začno pojavljati tudi ateroskleroza in razne druge manifestacije bolezni srca in ožilja. Pri bolnikih s hudimi oblikami luskavice, ki se desetletja niso dovolj dobro zdravili, je srčni infarkt po študijah celo sedemkrat pogostejši kot pri onih, ki nimajo luskavice, pa so sicer enake starosti in živijo na enak način. Z vidika preprečevanja tega dogajanja je zelo pomemben zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo prehrano s primernim razmerjem med različnimi komponentami živil in na drugi strani telesna dejavnost, kar vse ugodno vpliva v smislu preprečevanja teh metabolnih dogajanj, kardiovaskularnih obolenj, pa tudi pri sami psoriatični bolezni.«

Prihodnost za bolnike z luskavico je svetl(ejš)a, število bioloških zdravil se povečuje

»Že s tem, kar imamo trenutno, je napredek res ogromen. Povečuje se število bioloških zdravil, izboljšujejo se, vsakih nekaj let pride kaj novega. V svoji več kot 30-letni karieri dermatologa sem videl, kako je bilo prej in danes. Spremljam celo iste bolnike in vidim razliko. Ljudem, ki so bili prej mesece dolgo v bolnici vsako leto, z vsem, kar smo imeli takrat, nismo mogli dobro pomagati, danes pa imajo praktično popolnoma zdravo kožo, živijo normalno življenje. Napredek je izreden, prihodnost bo prinesla še dodatne izboljšave. Morda se bo z novimi zdravili uspelo doseči še trajnejšo umiritev bolezni. Vsekakor sem optimist.«

Prisluhnite oddaji z dermatologom, ki jo je omogočilo podjetje Janssen, farmacevtski del podjetja Johnson & Johnson d.o.o..

 

Kako priti v stik z dermatologom Tomažem Lundrom?

Naš sogovornik deluje na dermatovenerološki kliniki v ljubljanskem UKC, ukvarja se z zdravljenjem hujših oblik luskavice. Tisti, ki imajo psoriazo, ki se ne odziva dobro le na mazila in bi potrebovali in želeli drugo zdravljenje, dodatno s sistemsko terapijo, lahko pridejo z napotnico svojega izbranega zdravnika, tam deluje ob torkih med 9. in 12. uro. To je ambulanta za hujše oblike luskavice, kjer ne sprejemajo pacientov z drugimi kožnimi boleznimi. Na kliniki se ukvarja še z diagnostiko kontaktnih alergij. To niso testi za hrano ali testi na vdihane snovi, ker se uporabljajo neke druge preiskave, ki jih delajo v drugih ambulantah, ampak izključno za kontaktno alergijo. V primeru kakšnega od teh problemov je na voljo. Privatno ne deluje

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica
Zaščita otroka v maternici (photo: Pixabay) Zaščita otroka v maternici (photo: Pixabay)

Za rešitev matere ni treba usmrtiti otroka

Zgodba hrvaške mamice, katere otroku so v 24. tednu nosečnosti odkrili tumor v glavi, ima zelo velik odmev v javnosti. Na Hrvaškem so ji splav zavrnili, opravila naj bi ga v Sloveniji.