Jure Sešek
Boštjan Smole
Andrej Šinko
Kmalu bomo imeli zelene prste (foto: Jonathan Kemper / Unsplash)
Kmalu bomo imeli zelene prste | (foto: Jonathan Kemper / Unsplash)

Vrtičkarji, zavihajmo rokave!

10.03.2022, 13:22 Mirjam Judež

Narava se prebuja, to lahko opazimo vsepovsod, zato smo v Svetovalnici spregovorili o prvih spomladanskih posevkih. Kaj lahko sejemo in sadimo v hladne rastlinjake in kaj na prosto, glede na to, da se temperature čez dan dvignejo nad 15 °C ? Kaj je pomembno vedeti, če se odločamo za vzgojo lastnih sadik? Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, vodnja prve ekološke semenarske hiše Amarant. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir.

Čas je za setev rdeče pese, korenja, solat, kapusnic, blitve, peteršilja

»Vrtovi so zdaj še v mirovanju. Predvsem zato, ker je zelo malo vlage. Tisti, ki boste pripravljali gredice, priporočam, da jih obdelate plitvo do 10 cm, da tisto vlago, ki je še v tleh, obdržimo. Direktno ven se lahko seje grah, rdečo peso, korenčke, solate, kapusnice, tudi blitvo in peteršilj, s tem, da moramo vedeti, da peteršilj hoče imeti toplo in vlažno za kaljenje, kar zdaj ni ne eno, ne drugo. Peteršilj posejemo v platojčke, lahko tudi posodice od živil, eno preluknjamo, drugo damo kot podstavek, na okenski polici (na toplem in vlažnem) si pridelamo prve sadike. Jaz priporočam, da peteršilj, blitve, kapusnice ali solate pustimo toliko, da se pokažejo klični listi, potem pa to presadimo na vrt. Te rastline so tako trpežne. One samo na začetku rabijo toploto za kaljenje, potem le še svetlobo. Če želimo normalne sadike pridelati v platojih ali posodah, takoj po kaljenju vse te rastline postavimo v zavetje na balkon ali v kakšen hladen rastlinjak ali prestavimo ven, na vrt. Zdaj, ko je toliko vetra, priporočam, da se rastline pokrije s kopreno, da se vlaga obdrži. Ni problem mraz, ampak to, da se zemlja preveč izsuši. Če mi zalivamo dopoldne, ni problem, ker se do popoldneva zemlja že toliko odcedi, da zvečer tista voda ne bo več delala problemov rastlinam. Če zalivamo popoldne, bo zemlja ostala vlažna in čez noč, ko se temperature spustijo (lahko tudi do – 6) in je fajn vlažna zemlja, rastline trpijo. Bolj je hladno, manj vlage sme biti, da bodo rastline še vedno preživele. Kapusnice, solate preživijo temperature – 6 brez težav. Jaz imam platoje s sadikami kapusnic zunaj samo pokrite s kopreno. Delajo malo bolj počasi, sadike ne bodo velike ravno v treh tednih, bodo pa take, da ko jih boš presadil v zemljo, bodo rasle takoj naprej, ne bodo rabile 14 dni za aklimatizacijo, da »pridejo k sebi«.«

Vabljeni, da prisluhnete oddaji s Fanči Perdih.

Hladoljubne in toploljubne rastline

»Solate, kapusnice, zelje, kolerabice, brokoli so hladoljubne. Blitve, peteršilji, korenčki, vse korenovke je treba čimprej sejat, tudi grah in bob ne marata toplote, kar pomeni, da gre to takoj v zemljo. Paradižniki, paprike, kumare, buče morajo čakat, da se zemlja segreje, kar bo šele od 15. aprila naprej.«

Kapusnice lahko sadimo na prosto že, ko so čisto majhni klični listi
Kapusnice lahko sadimo na prosto že, ko so čisto majhni klični listi © Markus Spiske / Unsplash

Kdaj sejemo paradižnik in hude feferone?

»Hude feferone čimprej, prve setve delamo že v drugi polovici januarja, zdaj je skrajni čas. Za hude feferone priporočam, da seme najprej za pol ure namočite v vodi, da se dobro prepoji, potem posejete v platoje in pustite na 25 do 30 stopinj, da bodo hitro kalili. Rastline bodo zadosti velike in močne v drugi polovici aprila za sajenje v hladne rastlinjake ali v drugi polovici maja za sajenje na prosto. Paradižnik raste precej hitreje, pravi termin setve je 15. marec, v hladne rastlinjake sadike posadimo v drugi polovici aprila ali na prosto v drugi polovici maja.«

Ko so sadike paradižnika na okenski polici že precej velike, kdaj jih presaditi?

»Če smo pohiteli s setvijo, lahko rastline držimo v dobri kondiciji (da se ne pretegnejo, ne rumenijo) tako, da jih večkrat presadimo iz manjšega v večji lonček. Trenutno je zunaj – 6 stopinj, tudi v hladnem rastlinjaku – 1, kar je za paradižnike še vedno premalo. Ko bodo temperature zunaj okrog ničle, jih lahko damo v hladen rastlinjak, ker bo tam od 1 do 4 stopinje, kar za paradižnik ni problem. Paprike in čilije pa ohranimo raje na toplem.«

Spomladanski česni, ki jih sadimo jeseni, dajo boljši pridelek (lahko tudi dvojni) kot tisti, ki jih sadimo spomladi

»Spomladanski česni naj se sadijo jeseni, ker bo bistveno boljši pridelek. Pri česnu je to hladno obdobje čas, ko poganja korenine in od tega, kako močan koreninski sistem ima, je odvisno tudi to, kako debel bo pridelek. Jeseni posejan spomladanski česen ima bistveno boljše korenine in pridelek je dvojni v primerjavi s tistim, posejanim marca – na isto zemljo iz istega semenskega materiala.«

Posipanje žagovine na vrtove in njive se odsvetuje

»Žagovina ni primerna za vrtove in njive, ker je to organska snov, ki se zelo počasi razkraja (2 do 3 leta). Posipanje žagovine po vrtovih privabi strune, ki nam pridejo povedat, da smo nekaj naredili narobe.«

S katerimi solatami začnemo?

»Če želimo, da bomo imeli zelo hitro solato, si izberemo sorte berivk ali rezivk. To so solate, ki jih lahko večkrat porežemo ali obiramo liste. Jaz priporočam, da v vseh primerih obiramo zunanje liste, razen kadar režemo mlado solato 3 – 4 cm visoko, da jo tik nad koreninskim sistemom porežemo in še enkrat požene. Če jih pa razsadimo, da ima vsaka svoj prostor za rozeto ali glavico, svetujem obiranje zunanjih listov, da srček pustimo. Solata bo bistveno hitreje rasla, ker ji ne odrežemo celih pljuč.«

V rastlinjaku ali topli gredi si vzgojimo svoje sadike

»Če imate ali toplo gredo ali nek hladen rastlinjak, si lahko kapusnice, solate z lahkoto pridelate sami. V stanovanju je za kaj takega absolutno pretoplo. V tem zimskem času je tudi svetlobe manj, zato tudi toplote ne sme biti toliko kot poleti. Zato vse te rastline malo bolj počasi rastejo.«

Zdaj je čas za setev peteršilja, korenja, rdeče pese: posejmo skupaj s solato

»Zdaj (sredi marca) je tisti pravi čas za setev. Jaz svetujem, da kombinirate vse te rastline s semenom solate. Solata pride prej ven, da vam pokaže, kje je vrsta. Ko je velika 4 cm, jo morate odstraniti iz teh vaših posevkov, sicer zamori ostale rastline. Solata je kot dežnik, senčnik tem našim rastlinam, da imajo dovolj vlage in jih sonce ne zapeče. Ko je solata velika 4 – 5 cm, korenček in peteršilj šele kalita. Takrat jo populimo ven in pustimo, da se začneta korenček in peteršilj lepo razraščati.«

Vse sadike, ki jih presadimo v zemljo, potrebujejo nekje dva tedna, da se ukoreninijo; ta čas njihova rast nekoliko zastane
Vse sadike, ki jih presadimo v zemljo, potrebujejo nekje dva tedna, da se ukoreninijo; ta čas njihova rast nekoliko zastane © Adrian Swancar / Unsplash

Korenovke sejemo čimprej, potem pa jih še enkrat sejemo junija

»Če sejemo rdečo peso (in druge korenovke) konec aprila, začetek maja, je zemeljski izdih tako močen, da korenovke ne morejo delati korenov. Če sejemo sedaj, rastline še lahko zastavijo korene. Vse te korenovke v pomladanskem času bistveno manj naredijo kot v jesenskem času na isti površini. Čimprej posejte, potem pa v juniju naredite še eno setev za jesen. Takrat rdečo pesem sejemo npr. ob grah. Grah poberemo, rdeča pesa bo pa prišla ravno ven. S tem ustvarimo pogoje, da bodo lahko rastline funkcionirale.«

Solata in špinača sta dobrodošli sosedi v mešanih posevkih

»Jaz uporabljam solato ali špinačo za kombinacijo pri vseh rastlinah, ki bolj počasi kalijo. Zakaj? Solata in špinača sta listnati rastlini in močno vežeta vlago, po drugi strani pa zelo hitro kalita, hitro naredita rozeto, da ščitita zemljo pred sončnimi žarki, pred zunanjimi vplivi, hkrati pa črpata vodo in zagotavljata vodo tudi tem kalečim rastlinam pod sabo. Solata, špinača je kot nek dežnik, a te rastline moramo, ko pridejo naše prave rastline, ki jih želimo na tistem mestu, populiti ven.«

Sejemo tudi, ko je 6 ali 7 stopinj pod ničlo?

»Ja! Kar poskusite, pa boste videli. Rastline ne bodo tako hitro odgnale, kot če jih posadimo aprila, maja, toda se kar pozna razlika v rasti, če primerjamo »zimske« rastline s tistimi, ki smo jih sejali aprila, maja. Stare mame so za pusta sejale korenje (od sredine januarja do sredine februarja je najbolj optimalen čas). Seme ne bo propadlo. Kar se tiče setve, pokrijemo, če želimo pospešiti kalitev, zadržati vlago v tleh. Sicer pokrivanje ni potrebno. Babice so bile zelo vesele, če je bil sneg, ker so lahko na zasneženih njivah videle, kje sejejo oz. so lepo sejale v vrste. Pri nas je bilo to ustaljena praksa. Tudi po biodinamiki vemo, da korenček, ki je sejan od 15. januarja do 15. februarja, naredi najlepše korene in lep pridelek. Čeprav tak korenček poberemo jeseni, ni nič zategel, puhel, ne poka.«

Koliko morajo biti velike kapusnice, da jih lahko presadimo na grede?

»Kolikor hočete! Lahko presadite tudi take, čisto majhne, ki imajo samo klične liste. Prej boste presadili, prej se bodo tam ukoreninile. Vedno, ko presadite, rabi rastlina nekje dva tedna, da se dobro ukorenini, nato začne odganjati liste. Zato se marsikomu zdi škoda presajati, ker vidi da nepresajene rastline rasejo naprej, presajene pa ne, ker morajo najprej narediti korenine. Presajene sprva zastanejo v rasti, ker se morajo najprej ukoreniniti.«

Korenček, peteršilj rabita mesec ni, da pokukata na plano, pred setvijo naredimo vrste in jih popoldne prej dobro namočimo

»Korenje in peteršilj rabita en mesec, da prideta ven. Letošnje leto bosta marec in prva polovica aprila precej suha, zato bom svetovala, da malo zalijemo. Sicer sem bolj »mačeha«, kar se tiče vode, ker pravim, da si morajo rastline same pomagati, a bila je tako suha zima, da zemlja nima tiste akumulacije vode, kot jo ima ponavadi čez zimo. Letošnje leto priporočam, da kjer sejemo, prejšnji dan pripravimo gredice, tudi vrste, kjer bomo sejali in tiste vrste dobro namočimo v popoldanskem času, naslednji dan dopoldne gremo pa sejati. S tem bomo dosegli, da bo vlaga spodaj, ne zgoraj. Če mi sejemo v suho zemljo in na vrhu zalijemo, bomo dosegli le to, da bodo sicer semena kalila, ampak kalčki bodo pognali korenine v suho zemljo in bodo rastline propadle. Zemljo moramo prej namočit, naslednji dan ali čez 2 dni pa sejemo.«

Zalivanje v rastlinjakih je priporočljivo, toda dopoldne

»Zdaj je kar potrebno zalivati. Tudi v rastlinjakih priporočam, zlasti hladnih, da se rastline zalivajo v dopoldanskem času, da se zemlja še odteče, ker v suhi zemlji bodo rastline zelo dobro prenesle tudi nizke temperature. Če zalijemo popoldne, bo zemlja ostala vlažna, tudi rastline bodo bolj napite in bodo težje prenesle nočne nizke temperature. Predstavljajte si, da imate v čevljih mokre nogavice. Takrat vas bistveno bolj zebe, kot če imate suhe nogavice.«

Peteršilj preživi mraz, za kaljenje pa potrebuje toploto in vlago

»Peteršilj je sicer hladnoljubna rastlina, a za kaljenje rabi toplo in vlažno. Mi ga sejemo pozno poleti za zgodnjo pomladansko pridelavo, ampak tisto nam ponavadi junija »uide v cvet«. Ko ga sejemo v marcu, naredi lepše korene, če imamo korenast peteršilj, listni pa ni tako občutljiv. Rabi malo dlje časa, da vzkali, zato ga zadnje čase posejemo noter, da kali, ko odženejo klični listi, pa ga presadimo ven.«

Krompir ima rad toploto

»Krompir spada med toploljubne rastline. Večina ljudi dela napako, ker krompir prehitro sadi ven, potem pa pomrzne, ne odžene, kot je treba, ker je zemlja še prehladna. Če želimo imeti pridelek krompirja prej, ga damo prej nakaliti. Krompirje zložimo v platoje enega zraven drugega, ga damo na toplo, tudi h kakšni peči, na 20 stopinj, toliko, da požene 5 mm kali. Takrat ga damo pa na svetlo in na hladno, na 8 stopinj je optimalno. Ta krompir lahko pustimo na takih temperaturah tudi en mesec. Damo ga narazen, nakaliti, da začne odganjati, potem pa na svetlem požene čisto kratke kalčke s čisto majčkenimi listki. Tak krompir mi konec aprila ali prve dni maja sadimo v zemljo in je v enem tednu zunaj.«

Prisluhnite oddaji!

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica
Lenart Rihar (photo: ARO) Lenart Rihar (photo: ARO)

Med vzroki in posledicami

Slovenija je v torek prvič obeleževala nacionalni dan spomina na vse žrtve komunizma. Tu in tam se je tudi na demokratični strani privzdignila obrv, češ kaj nam je pa tega treba. Negoduje celo ...

Dr. Aleš Maver (photo: STA) Dr. Aleš Maver (photo: STA)

Slovenija dobiva koalicijo narodnega zastoja

Robert Golob in Gibanje Svoboda nista dolgoročen projekt. Da ne bi bila zavržena, kot že kopica novih obrazov in strank pred njima, bi morala dejansko sama voditi vlado. To se ne bo zgodilo, je ...