Tema oddaje »v živo z duhovnikom« je tokrat zahtevala tudi gostjo

Globine | 10.03.2022, 12:50 Rok Mihevc

Na mednarodni dan žensk smo v oddaji namreč odprli vprašanje vloge ženske v Cerkvi. Drugi vatikanski koncil je v svoje postulate vključil vse darove ženske, s katerimi so enakovredno vključene v družbeno življenje. Kje smo šest desetletij po koncilu, kaj se je spremenilo in kako danes razumemo vključenost žensk v delovanje Cerkve na vseh ravneh? Z Blažem Lesnikom sta bila redovnica s. Romana Kocjančič in duhovnik dr. Roman Globokar.

S. Romana dan žena praznuje že 4. marca, tudi v semenišču so prisotne ženske

S. Romana 8. marca sicer ne praznuje, saj praznik žensk obeleži že 4. marca, oz. prvi petek v marcu, ko je svetovni molitveni dan žensk, »ko ženske molimo za določeno deželo, za stiske žensk. Tako se je začelo to praznovanje in veselje, da smo ženske in da imamo posebno poklicanost v tem svetu«. Tudi Roman Globokar meni, da je idealno, če v družbi sodelujemo moški in ženske in da tudi v Cerkvi skupaj iščemo rešitve. »Iz moje izkušnje v Zavodu sv. Stanislava in v Bogoslovnem semenišču je zelo pomembno, da so ekipe, ki vzgajajo mlade, po spolu mešane. Kot zanimivost, tudi v semenišču so prisotne ženske, ki imajo pomembno vlogo pri vzgoji.«

Tudi Cerkev opravlja kritično refleksijo svojega zgodovinskega odnosa do žensk

A kdaj je začel 8. marec odzvanjati tudi v Cerkvi? Globokar se spomni, kako je že papež Benedikt XVI. leta 2009 voščil ta praznik, spomni pa se tudi presenečenja sodelavk v zavodu, ko jim je posredoval njegove besede, češ, da je to komunistični praznik in da mi praznujemo materinski dan. »Vendar je takrat papež Benedikt povedal, da gre za bogato zgodovino praznika, ki spominja na to, da so bile ženske zapostavljene in da so se borile za svoje pravice in da je potrebno narediti vse, da se spodbuja dostojanstvo žensk in preprečuje vsaka diskriminacija žensk v družbi in Cerkvi.« Osvetlil je tudi vlogo papeža Janeza Pavla II pri tem, ko se je opravičil za nespoštovanje dostojanstva žensk. »Vidimo, da Cerkev vendarle opravlja tudi neko kritično refleksijo svojega odnosa do žensk v zgodovini, da ni bila dovolj pozorna in hvaležna do vloge mater, žena in žensk na sploh.«

Vloga žensk je, da so prinašalke življenja. Rodovitnost je temeljno poslanstvo vsakega človeka, a ženske imajo tukaj še posebno poslanstvo. Ne glede na to ali so matere, ki dajejo fizično življenje otrokom ali kot ženske prinašajo in spodbujajo življenje tudi v duhovnem smislu.

Moški prinaša plačo, ženska za štedilnik?

Kljub temu pa je stavke, »mesto žene je dom, za štedilnikom in z likalnikom v roki«, slišati tudi v letu 2022, tudi znotraj Cerkve in tudi po 2. vatikanskem koncilu. Glede tega je Globokar kritičen, saj meni, da delo ni namenjeno zgolj preživetju, ampak je tisto, ki izpolnjuje človeka. »In tudi ženska je poklicana v to, da izpolnjuje samo sebe. In njena izpolnitev ni zgolj materinstvo. To, da je ženska za štedilnikom, moški pa bo prinašal plačo, da jo bo imel za kraljico v zlati kletki, to je v popolnem nasprotju s svetopisemskim pogledom na človeka in s katoliško teologijo.«

Da misel ni čisto napačna, pa meni s. Romana, saj da je poklicanost ženske ustvarjati dom. Spomni na to, da je Cerkev mati, je skrivnostno Kristusovo telo »in ženske smo poklicane, da v ta dom, v to ustanovo, za ta štedilnik, v ta prostor, kjer živimo in delujemo, prinašamo toplino, svetlobo, širimo dober vonj. Ženska prižiga svetlobo v družini, v odnosih, je pozorna na vse, ker to je naše posebno poslanstvo.« Vidi pa seveda v takšnih trditvah, ki se po 60 letih spet pojavljajo med slovenskimi katoličani, krizno stanje človeka. »Takrat se namreč oprimeš nekega radikalnega tradicionalizma, ki ne obstaja več in to pomeni, da se ti v tvoji poklicanosti zelo majejo tla pod nogami.«

Ženska spodbuja moškega v ustvarjalnost. Kako so nastali gospodinjski aparati? Ko je moški videl, kako se ženska trudi in opravlja sam določeno delo, je rekel, bom ustvaril sesalec, mešalec, da ji pomagam pri tem delu. Ta vzajemnost.

Ženske tudi iz polomljenih vejic naredijo gnezdo

Da je veliko duhovnikov, ki si želijo sodelovanja z ženskami in cenijo njihov prispevek tudi pri življenju organizacije Cerkve in vodenju posameznih ustanov, pa je spomnil Globokar, ki ga ženske v dosedanjem duhovniškem delu »niso ogrožale«, ampak jih je doživljal kot sodelavke in bogastvo, tako v zavodu, župniji kot zdaj v semenišču. »In si ne predstavljam, da bi moral sam odločati in voditi vse in imeti edino besedo in komando. In imam zelo lepo izkušnjo tega, kako ženske znate plesti neko gnezdo, tudi iz kakšnih polomljenih vejic naredite gnezdo, v katerem se potem lahko izvali novo življenje. Tudi tam, kjer včasih stvari zaškripljejo, kjer gremo moški bolj na trdo, najdete načine, da pridemo skupaj. Bog nas je verjetno res zato ustvaril, da si želimo podpore drug drugega in se krešemo.«

Kaj pa Sveto pismo?

Osvetlil je tudi pogled na to s strani Svetega pisma, ki da gotovo ne daje nobenih temeljev za podrejenost ženske moškemu. »Tako stara kot nova zaveza zagovarjata enakopravnost in enakost moškega in ženske v dostojanstvu. Smo različni in to nas bogati, v dostojanstvu pa smo enaki. Tudi Jezusova drža priča, da je posebej pozoren do žensk, da jih vključuje v družbo, da jim daje dostojanstvo, da so med njegovimi učenci tudi učenke, da so bile ženske tiste, ki so bile njegove velike podpornice in dobrotnice.«

Jezus je seveda dal ženski dostojanstvo, presenečal pri izbiri sogovornikov, sprejemal je ženske. To je uradna drža Cerkve tudi v besedah in dokumentih, a konkretno v vsakdanjem življenju to ne uspeva. Kje uspe in kje ne? Globokar spomni na nekaj zelo močnih žensk v Cerkvi, Hildegardo, Katarino Siensko, Klaro Asiško, Mati Terezo. »Številne so svetnice, ki so si vzele svoje mesto in tudi »pokomandirale« škofe, papeže in naredile velike reforme v Cerkvi. Sistemsko je pa res, da je Cerkev strukturirana hierarhično in v tej hierahiji imajo službeno duhovništvo in moč moški, ki jih Cerkev vidi kot naslednike apostolov in posvečenje gre naprej po moških. In to je tisto, kar danes prenekatere skupine v Cerkvi tudi moti. Tako moški kot ženske želijo reforme.«

In imam zelo lepo izkušnjo tega, kako ženske znate plesti neko gnezdo, tudi iz kakšnih polomljenih vejic naredite gnezdo, v katerem se potem lahko izvali novo življenje. Tudi tam, kjer včasih stvari zaškripljejo, kjer gremo moški bolj na trdo, najdete načine, da pridemo skupaj.

Razlika v odnosu do žensk v cerkvi in na televiziji?

Ker je s. Romana vključena tako v življenje Cerkve kot v posvetno okolje kot ustvarjalka oddaj na RTV, jo je voditelj Blaž povprašal, če zazna kakšno razliko v odnosu do ženske v enem oz. drugem okolju. Najprej spomni, da čeprav so tako v cerkvah kot v kolektivu na RTV večinoma ženske, pa ima na obeh področjih velika stika z moškimi. V Cerkvi ji podeljujejo zakramente, na RTV se srečuje s tehničnim osebjem in tako opaža veliko razliko. »Poslanstvo ženske v Cerkvi je, da gradimo skupaj z moškimi to skrivnostno telo, ki ima za glavo Kristusa in tukaj smo kot Božje ljudstvo, ki skupaj rastemo. Na TV pa so druge dimenzije oznanjevanja v enem svetu, v katerem evangelij ni tako poznan. Ženske imamo možnost svobodnega služenja, ampak se nas bolj gleda z uporabniške strani, kakšne so koristi od nas v Cerkvi. Nimamo toliko možnosti, da smo služabnice, ki imajo tudi odgovorne službe in vodimo stvari.«

Ženske v Cerkvi imajo službe, ne pa odgovornosti

Da je pri vrednotenju položaja žensk v Cerkvi še dolga pot, pa je spomnila ob dejstvu, da je ženskam v Cerkvi dano mnogo služb, ni pa jim dana odgovornost. »Papež podeluje določene službe, a določene perfekture ni prevzela še nobena ženska, tudi ravnateljic npr. Misijonskega središča, Slovenske karitas, katoliških gimnazij, v Sloveniji ni.« Zato v času sinode spodbuja, da bi ženske imele pogum in modrost, da povedo in napišejo svoje mnenje in opažanja, kje so ženske danes v Cerkvi. »Zdaj je idealna priložnost, da se ženske prebudimo, ker velikokrat smo zelo tiho, godrnjamo in se pritožujemo. Ko pa se je treba izpostaviti, se bojimo in rečemo, da bodo že moški uredili. Zdaj je čas tudi za nas, da smo aktivne, da se nas sliši. Spomnimo se na to, da je Bog prišel na svet po ženski, prinesel je to odrešenje. In če želimo določene spremembe v Cerkvi, potem je sedaj idealna priložnost za slišanost ženske.«