Roman Kolar: Mir je rezultat priprave na vojno. To je moje mnenje.

Via positiva | 17.03.2022, 18:00 Nataša Ličen

Živimo v takšnem svetu, vedno smo in očitno vedno bomo, da je mir treba obvarovati. Ironično, pa vendar, za mir se je treba boriti. Vojaški poklic je posebna služba, ki ni za vsakega. Kdor želi v svojem življenju uresničiti namero ali željo pomagati ljudem in svoji domovini, to uresničuje v vojaškem poklicu. Znotraj vojaškega je paleta raznovrstnih poklicev, brez te širine znanja in specialnosti nobena vojska danes ne more delovati. Posebno zgodbo piše tudi športna enota.

Vojak je bil nekoč, danes je uradnik za promocijo vojaške službe. Roman Kolar je odgovorni urednik spletnih mest Postanivojak.si. Je vodja oddelka za promocijo vojaške službe v sektorju za vojaške zadeve Direktorata za obrambne zadeve Ministrstva za obrambo.

K pogovoru smo ga povabili v predstavitev poklica vojaka v oddajo Via positiva.
Vse več mladih se udeleži vojaških taborov, številni so se jih med ravnokar sklenjenimi zimskimi počitnicami. Na leto jih organizirajo šest, kamor povabijo do petsto mladih, dijakov in študentov. Namen je prikazati poklic, vojaško življenje in službo na inovativen način, v sklopu delovanja slovenske vojske.

Na terenu moraš prepoznati priložnosti in hipno izrabiti vse znanje iz usposabljanj za vojaški poklic. Poskrbeti za kolektivno dobro. Vsak vojak ima svojo dolžnost.

Štipendist slovenske vojske?
»To je pomemben del naših prizadevanj. Za štipendiste pripravljamo tudi prakse. Veliko je oblik našega dela in možnosti za vstop med vojaške vrste, zato vabim k ogledu spletnih mest Postanivojak.si. Slovenska vojska pa seveda nima samo vojaškega vidika, pomaga tudi pri ostalih primerih kot so naravne nesreče. Mnogokrat je zelo pomemben vidik pomoči, kljub temu, da seveda imamo še ostale službe in v njih čudovite ljudi. Ko pa vendarle pride do neke kritične točke, pa se je do sedaj vojska vedno izkazala za pomemben dejavnik. Služba vojaka vendarle ni za vsakogar. To ni moj namen, da bi zdaj nagovarjal trume mladih za vstop med vojake", je v pogovoru dejal Roman Kolar.

Zavzemamo se za mir, zato vojske ne potrebujemo, to med ljudmi ni redko stališče.
»Zatiskanje oči je normalno. Grozne stvari, ki vplivajo na življenja, ljudje razumljivo odrivamo, hkrati pa moramo vseeno razmišljati o tem. Zato predstavljamo vojaško službo v različnih kategorijah kot pomemben vidik delovanja naše družbe. Vojaška služba je posebna, v kateri lahko človek uresniči željo biti dober, s pomočjo svojim ljudem, družini, domovini. In, seveda da si tudi pripravljen na razmere, če do njih pride, kakršne se trenutno odvijajo na vzhodu Evrope.«

Je poklic kot vsak drug, vojak gre zjutraj v službo in popoldne odhaja nazaj domov, osem urni delovnik. Posebnost tega poklica je v usposabljanjih, v posebnih vajah, sodelovanjih z mednarodnimi subjekti, dežurstvih.

Vojna ni samo zaletavanje, je tudi preudarna taktika preživetja, delnega umika, napredovanja in tako naprej.
»Vojaški poklic nekateri poistovetijo z agresijo, v bistvu je tako, slovenska vojska je ustanovljena zgolj za obrambo države, domovine in v sklopu tega z namenom varovanja ljudi, državljanov in njihove lastnine. Preko usposabljanja mladih državljanov na prostovoljnem služenju vojaškega roka in na taborih želimo približati vojaško življenje, odstraniti tabuje in miselne ovire. Številni mladi spoznajo, kaj je v resnici poklic vojaka, tudi življenje izven vojašnic, vrednote vojaka. Doživijo in izkusijo vojaški poklic, s tem da imajo potem možnost nadaljevanja kot poklicni vojaki ali pogodbeni rezervisti v nadaljnih usposabljanih v več fazah.«

 

Vrednote vojaka
»Ko pride mlad človek na tabor ali na usposabljanje ga ne moremo vzgajati na tisti elementarni, osnovni podlagi, ker pridejo k nam že izoblikovane osebe, lahko pa mu damo kanček nečesa drugega. Red, disciplino, razmislek kako lahko pomaga sebi in skupini, govorim bolj o socialno družbenem pristopu. Fantje in dekleta, ki uspešno končajo vojaške zgodbe spoznavajo in dojemajo svet malo drugače, to je dejstvo. Biti moramo iskreni, vsi tega ne dosežejo in ne zmorejo, zaradi različnih vzrokov. Vsak ne zmore vsega.

V vojski se dela na sistemu ukazov. Usposabljanje se začne najprej individualno, nato skupinsko in potem kolektivno. Vojak prilagodi sebe vsej tej situaciji, se hkrati prilagodi skupini, skupina pa potem večjemu kolektivu.

Dobro vseh je velikokrat v prednosti pred dobrim le zame.
»Drugače sploh ne more biti. Vojak na bojišču zelo težko deluje sam, v skupini veliko lažje, v kolektivu pa še lažje. Poleg usposabljanja se potem nadaljuje še izobraževanje na opremi, v posebnih vojaških dolžnostih, specialnostih, ki jih vsak vojak v sklopu svojega vojaškega poklica pridobiva. Vojak se razvija in tu govorimo že o kariernih poteh, ki jo omogoča tudi vojaški poklic.«