Slovenski škofje povezani v molitvi za mir v Ukrajini

Novice | 26.03.2022, 11:12 Alen Salihović

Dejanju posvetitve Ukrajine in Rusije Marijinemu Brezmadežnemu srcu za konec vojne so se pridružili tudi slovenski škofje, duhovniki pa so bili povabljeni, da po cerkvah z verniki zmolijo posvetilno molitev.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je mašo ob somaševanju pomožnih škofov in duhovnikov daroval na Brezjah, je o posvetitvi Rusije in Ukrajine dejal: "Tej materi bomo zato danes izročili ves strah, vse solze, vse bolečine in vse smrti, ki jih povzročajo grozote vojne. Po njej jih bomo izročili Jezusu, ki je ljudi s kamni v rokah odvrnil od tega, da bi jih zmetali v ženo; Jezusu, ki je ganil srce desnega razbojnika, da je prosil, naj se ga spomni, ko pride v svoje kraljestvo; Jezusu, ki je v svojem trpljenju in umiranju spreobrnil stotnika, ki je vodil križanje, da je izpovedal vero. Gospodu Jezusu, ki tudi danes stoji pred vrati srca, pred vrati srca slehernega izmed nas, tudi pred vrati srca Putina in njegovih generalov, pred vrati src vseh nasilnikov in trka. Naj naša molitev in posvetitev pripravljata pot, da bi se ta vrata odprla, da bi se vsa vrata odprla in da bi se po svetu namesto eksplozij bomb začele razlegati besede sprave in bratstva, h kateremu nas vabi papež Frančišek. Marija Pomagaj, prosimo te za Rusijo, prosimo za Ukrajino, prosimo za ves svet."

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa je v Slomškovi stolnici v Mariboru dejal, da je Marija kot dobra zemlja, brez kamenja in trnja, ki more sprejeti seme Božje besede in s tem dati svoj sad. Zahvalil se je vsem materam, ki so dale življenje svojim otrokom ter o povezanosti v molitvi za mir v Ukrajini dodal: "Ta trenutek je težak trenutek. Lahko bi rekli, da je to trenutek stiske in bolečine in še doma, ko smo v stiski, h komu gremo? K mami« Naša nebeška mama pa je Marija in zato se tudi danes zatekamo k njej polni zaupanja, da nas lahko potolaži, pa ne samo potolaži ampak, da nam lahko tudi pomaga. Prepričani smo, da posebej v tem času preizkušnje Marija ne bo prezrla naših prošenj za mir in za končanje vojne v Ukrajini. Ko nekdo trpi, mi z njim trpimo. Ko je nekdo v bolečini, čutimo to bolečino. In, ko je nekdo v veselju, smo skupaj v veselju. Ampak v tem trenutku smo res skupaj povezani v bolečini in v skupni prošnji za mir."

"Posvetitev Rusije in Ukrajine Marijinemu Brezmadežnemu Srcu pomeni papežev roteč klic človeštvu, naj se vendarle spreobrne in vrne k Bogu. Če smo do sedaj mislili, da je vse v redu, če smo zgolj člani katoliške, pravoslavne luteranske ali kakšne druge krščanske Cerkve, potem nam dosedanja nemoč krščanstva pri ustavitvi morije v Ukrajini daje jasno vedeti, da to ni dovolj. Ponovno se je pokazalo, da so razdeljenosti med kristjani eden od poglavitnih vzrokov tudi za vojne. Delitev Kristusove Cerkve je bila zmeraj usodna za delitve med narodi. In to se je ponovno zelo jasno pokazalo v primeru vojne v Ukrajini. Krščanstvo je sedaj na veliki preizkušnji. Postni čas je čas izredne priložnosti. To je čas zdravljenja našega sveta. Peklenski sovražnik, ki nas napeljuje, da bi nenehno bili drug proti drugemu, naj utihne zaradi naše molitve, posta in usmiljenja drug do drugega. Mi hočemo stopiti na pot miru in ga tudi vsem omogočati v polnosti," pa je v murskosoboški stolnici dejal ordinarij Peter Štumpf.

Pridiga škofa Jurija Bizjaka na Sveti Gori na praznik Gospodovega oznanjenja ter posvetitve Rusije in Ukrajine Brezmadežnemu in Marijinemu Srcu

Ko je Gospa v Fatimi pastirčkom povedala, da prihaja iz nebes, jo je Lucija vprašala: Kaj pa jaz, bom šla v nebesa? In Gospa ji je odgovorila: Da, šla boš v nebesa! Kaj pa Hiacinta? je vprašala Lucija. Tudi ona bo šla v nebesa. Kaj pa Frančišek? je vprašala Lucija. In Gospa jim je odgovorila: 'Tudi on bo prišel. Vendar mora zmoliti še veliko rožnih vencev.'

Otroško preprost in prisrčen odgovor, vreden skrbne Matere, ki dobrohotno vzgaja svojega fantka. In pri zadnjem prikazanju, 13 oktobra 1917, je dejala: 'Sem Gospa rožnega venca. Še naprej vsak dan molite rožni venec, da boste dosegli mir na svetu in konec vojne!' Potem se je Gospa začela dvigati in je izginila v nebo, ki se je odprlo …

Ko sta Lucija in Hiacinta po prvem Marijinem prikazanju povedali Frančišku, da bo prišel v nebesa, a da bo prej po Marijini želji moral zmoliti še veliko rožnih vencev, je zelo zadovoljen vzkliknil: 'O Gospa moja! Rožnih vencev bom zmolil, kolikor boš hotela!' – Kakšen duh zamaknjene molitve, duh svete zbranosti, duh spokojne tihote!

Bratje in sestre! Fatimska MB je Gospa rožnega venca. V venec povezane 'jagode' nam kličejo v spomin ne samo 'rože', temveč tudi 'semena' in 'sadove', semena Božje besede in sadove Duha in njegove darove. Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas! Pomoč kristjanov. Prosi za Ruse in Ukrajince. Prosi za nas. Amen.