Slovenija po starosti prebivalstva v svetovnem vrhu

Novice | 18.02.2022, 15:23 Tanja Dominko

Danes v Sloveniji živi nekaj več kot dva milijona prebivalcev, število pa že vse od slovenske samostojnosti ne narašča več na račun naravnega prirasta oziroma rojstev, ampak predvsem zaradi priseljevanja. Kako majhno število rojstev vpliva na pokojninski sistem in zdravstvo, kateri ukrepi bi bili potrebni, da bi številke obrnili navzgor? O tem smo govorili v oddaji Pogovor o.

Uvodoma nam je nekaj številk predstavila Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije.

Kakšni so trendi na področju rojstev?
»Generacije, rojene po vojni, so najmočnejše, rojenih je bilo 30 tisoč otrok letno. Največ se jih je rodilo leta 1950, in sicer kar 36 tisoč, torej od 20 do 25 otrok na 1000 prebivalcev. Kaj se dogaja zadnja leta? V letu 2020 je število rojenih otrok padlo pod 19 tisoč, torej devet otrok na 1000 prebivalcev. Vidimo torej, da so razlike res ogromne. Sicer smo v zadnjem desetletju od 2008 do 2012 več rojenih otrok, približno 22 tisoč, kar je za sodobni čas kar velika številka. Pomembna je tudi, da so bile ženske, ki so rojevale po 2. svetovni vojni, v povprečju pet let mlajše kot tiste, ki rojevajo danes. Torej zdaj rojevajo manj otrok in zanje se odločajo kasneje.«

Kakšni so kazalci na področju smrti? Kakšno imamo življenjsko dobo in koliko se je ta podaljšala?
»Podatki o umrljivosti so malce bolj stabilni od tistih o rodnosti. Razen v letu 2020, ko je število umrlih močno zaznamovala epidemija, umrlo je 24 tisoč prebivalcev, kar pomeni 11 ljudi na 1000 prebivalcev. Pričakovana življenjska doba se podaljšuje. V zadnjih 30. letih se je za dečke podaljšala za skoraj 10 let, za deklice pa za skoraj 8 let. Epidemija je to prekinila, prinesla je znižanje za skoraj eno leto. Dečki, ki so se v tem letu rodili, lahko ob nespremenjeni umrljivosti pričakujejo, da bodo živeli do 78 let, deklice do 84 let.«

Kakšen je delež tistih, ki umrejo pred 65. letom starosti?
»Ta prezgodnja umrljivost je med moškimi vedno višja kot med ženskami, se pa za oba spola zmanjšuje. V letu 2020 je bilo med moškimi 19 odstotkov prezgodnjih smrti, med ženskami pa 8. V zadnjih 25 letih se je ta vrednost prepolovila.«

Že dalj časa poslušamo, da se nam mladi izseljujejo, kakšne so konkretne številke?
»Praviloma so mladi tista skupina, ki je najbolj naklonjena selitvi v tujino. Število mladih, ki se odseli v tujino, zadnja leta upada, ampak je treba vedeti, da upada tudi število celotne populacije te starosti. Leta 2020 se je iz Slovenije odselilo nekaj več kot 5 tisoč mladih, starih od 15 do 29 let, med njimi je bilo 29 odstotkov slovenskih državljanov, ostali so bili tuji. Med odseljenimi je izobrazbena struktura višja od splošne populacije prebivalstva.«

Kaj pa priseljevanje iz drugih držav, kakšna je izobrazbena struktura med temi?

»Priseli se več terciarno izobraženih prebivalcev, kot se jih odseli. V letu 2020 je bilo med priseljenimi tujci približno 12 odstotkov terciarno izobraženih, med priseljenimi slovenskimi državljani pa je bilo višje ali visoko izobraženih 36 odstotkov. Najpogostejši namen priselitve je delo, drugi pa združitev z družino, v zadnjih letih pa narašča tudi priselitev zaradi študija, ta znaša 6 odstotkov.«

Kakšne so projekcije demografskih gibanj?
»Glede na trenutno situacijo projekcije kažejo, da naj bi se število prebivalcev še nekaj let zviševalo, potem pa naj bi začelo padati. Bolj kot to pa je pomembno, da se bo v naslednjih desetletjih zelo spremenila starostna sestava prebivalstva. Leta 2050 naj bi v Sloveniji prebivalci, stari 65 let ali več let, predstavljali 31 odstotkov prebivalstva Slovenije.«

Dr. Božidar Voljč, zdravnik in predsednik komisije za medicinsko etiko, ki je letos dopolnil 83 let, je opozoril, da vse le ni tako črno. Včasih je bila namreč smrtnost pri otrocih precej večja, otroci so umirali za različnimi nalezljivimi boleznimi, ki so jih nato izkoreninila cepljenja, se je pa družba vseeno zelo spremenila. »Včasih je bilo zelo malo starejših od 80 let, danes je pričakovana življenjska doba mnogo višja, tudi zdrav življenjski slog je razlog. Še nikoli ni toliko ljudi teklo, kolesarilo, hodilo v hribe, skrbelo za svoje zdravje. Svet se res stara. Največja sprememba je v tem, da imamo ženske, ki imajo svoje kariere in obveznosti in ni mogoče pričakovati, da bo imela ena deset otrok ali več. Evropa je stara gospa, Slovenija se še hitreje stara, naš indeks je 133. Zlasti v obmejnih območjih so nekje zelo stari ljudje in ničesar ne naredimo, da bi mladi ljudje tam ostali in si ustvarili družine.« Dr. Voljč obžaluje, da mnogo žensk zatre željo po otroku ali pa dolgo odlaša z njo.

Tomaž Merše iz Društva družinska pobuda o rodnosti pravi: »Danes družba ni naklonjena temu, da bi se ženske odločale za več otrok. Ko ženska dela kariero, se pričakuje, da jo bo delala na moški način. Ne dovoli se ji, da bi lahko bila ženska in mama in bi na ta način lahko izpolnila svoje poslanstvo, veliko dejavnikov jo ovira, sili, da se se odloča pozneje za otroke. Npr. če študentka rodi v času absolventskega staža, ne more dobiti podaljšanja štipendije za eno leto, če prej rodi, jo lahko, takrat pa ne. Že nekaj let opozarjamo na potrebne razbremenitve. Pari imajo po neki anketi manj otrok, kot bi si jih želeli. Nekatere države se precej trudijo, da bi se to spremenilo. Pomembno se mi zdi, da bi staršem omogočili, da bi imeli vse tiste otroke, ki si jih želijo. Tako bi dobili precej bolj vzdržno demografsko sliko. Prav tako se mi zdi problem to, da se je po vojni prikrilo dejstvo, da otroci zagotavljajo pokojnine. Dajali so zavarovancem vtis, da s svojimi plačanimi prispevki zagotavljajo svoje pokojnine, kar pa ne drži. « Po njegovem mnenju je danes problem tudi potrošniška miselnost, ki nas sili k razmišljanju: imeti vse pomeni ne imeti otrok. Glede potrebnih ukrepov, ki bi spodbudili rojstva, je navedel primer Madžarske, kjer so prišli od 1,23 otroka na žensko na 1,6, toda poudaril, da gre za tek na dolgi rok, ki se pozna šele v desetletju. V Sloveniji imamo po njegovem mnenju nekaj dobrih ukrepov, a mnogi izostajajo. »Zelo daleč zadaj smo na področju osamosvajanja otrok na področju stanovanjske politike. Otroci so zelo odvisni od staršev. Prav tako je treba omogočiti mladim ženskam, da se odločajo prej za otroke.«

Dr. Andraž Rangus z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ugotavlja, da so številke nizke, toda številke so se od leta 2003 izboljšale, smo pa še vedno daleč od številke 2,1 otroka na žensko, ki bi omogočala obnavljanje družbe. »Slovenija je na svetu ena najstarejših držav, populacija Slovenija po povprečni starosti, ki trenutno znaša 43 let, se uvršča na 12. mesto, po nekaterih projekcijah se uvrščamo celo na 7. mesto. Imamo veliko manjše število otrok, mlajših od 14 let, ki se je od 1950 prepolovilo na 15 odstotkov. Hkrati imamo veliko več starejših ljudi, kar je vendarle tudi nek dosežek medicine. Vse te demografske spremembe vplivajo na trg dela.«

Več o potrebah po pokojninski reformi in o tem, kako se v nekaterih državah potiho uvaja evtanazija, da bi razbremenili zdravstvo, pa v nadaljevanju oddaje. Sogovorniki so tudi poudarili, da bi morala biti demografija ena od ključnih tem v predvolilnem času, saj se bo morala politika s temi izzivi hočeš, nočeš spopasti že v bližnji prihodnosti.