»Prizadevamo si, da bi lahko ljudje v starosti čim dlje ostali doma«

Novice | 10.02.2022, 14:08 Vsebino zagotavlja NSi

V Novi Sloveniji krščanskih demokratih so v okviru Pogovorov za boljšo Slovenijo pripravili 3. spletni dogodek in tokrat v ospredje postavili skrb za dostojno starost in dolgotrajno oskrbo. V razpravi so sodelovali predsednik NSi Matej Tonin, minister za delo Janez Cigler Kralj, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Dalija Pečovnik, predsednik Zveze društev upokojencev Janez Sušnik in strokovni sodelavec Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Marko Žula. Vabljeni k poslušanju pogovora in branju članka!

Več bo zaposlenih, boljše bodo pokojnine

Tonin se je v uvodu ustavil ob treh ključnih točkah programa, s katerim bo stranka nastopila na volitvah na področju skrbi za starejše. Izpostavil je dostojne pokojnine, primerno namestitev in medgeneracijsko solidarnost. V zvezi s pokojnino je dejal, da je prepričan, da je velika večina ljudi trdo delala in ko se upokojijo, si zaslužijo dostojno pokojnino, s katero dostojno živijo in ne životarijo. »Za dostojno pokojnino je pomemben predvsem pokojninski sistem. Pokojnina je pomembno odvisna od tistih, ki delajo. Več kot nas je zaposlenih, več je vplačil v pokojninski sistem. Eden od načinov skrbi za starejše je, da poskrbimo za čim višjo zaposlenost aktivne generacije.«

O socialnem položaju starejših je spregovoril Predsednik ZDU Janez Sušnik. ZDUS je sprva organiziral predvsem združenja, zdaj pa so usmerjeni predvsem v gmotni položaj upokojencev. »Kako pomagati upokojencem v gmotnem položaju, je bil pravi preizkus v tem mandatu te vlade, ko so tisti, ki najbolj težko živijo, imajo nizke pokojnine, dobili trikrat dodatek. Upamo, da bo Državni zbor sprejel tudi bon za energetiko. Vsi so dobili izredno usklajevanje pokojnin. Med leti 2010 do 2015, ko ni bilo usklajevanj, se je naredil poračun, česar nismo pričakovali, zdaj pa so tudi redna usklajevanja, vsaj štiri, kar je za upokojence zelo dobro.«

Odprtih je 108 investicij po vsej Sloveniji za starejše

Minister za delo Janez Cigler Kralj je podrobneje predstavil, kaj delajo na področju infrastrukture za oskrbo starejših ob dejstvu, da se prej približno 15 let ni zgradil noben javni dom za starejše. »Iz Evropske unije je prišlo več virov sredstev, ki smo jih v rekordnem času uspeli usmeriti v infrastrukturne projekte. Ko se je določal proračunski razrez, smo zgodovinsko rekordna sredstva namenili tudi izgradnji infrastrukture za oskrbo starejših in v tem trenutku imamo odprtih 108 investicij, ki so razporejene po vsej Sloveniji.«

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ob tem ne vidijo težav, da se dodatne kapacitete rešujejo tudi s koncesijami. Marko Žula: »Zasebniki nudijo dodatne sobe, ki so zelo dragocene, posebej zato, ker gre za novejše objekte na višjem nivoju. Cene so nekoliko višje, toda uporabniki imajo večjo izbiro. Ministrstvo pa je s sredstvi iz javnega razpisa React EU priskočila na pomoč tudi že obstoječim institucijam socialnega varstva (nekatere stavbe imajo več kot 40 let), predvsem z zagotavljanjem ustreznih standardov.«

Minister Cigler Kralj, pove, da bodo vsi projekti, prijavljeni na razpis React EU, dejansko izvedeni, čeprav je vrednost več kot 100 milijonov več, kot je bilo razpisanih sredstev: »To so projekti, ki odgovarjajo na realne potrebe. Številni domovi so bili v popolnoma neprimernih prostorih. Spomnimo se Hrastnika, stavbe, ki je bila zgrajena za dijaški dom. Predstavljajte si, da tam starostniki živijo v 4-5-posteljnih sobah, kjer so vrata ozka, ne moreš s hojico ali invalidskim vozičkom do postelje, sanitarij. Projekti iz Reacta EU bodo prej izvedeni (do sredine 2023), sukcesivno bomo pa v prihodnjih treh letih zagotovili sredstva za te projekte. To vse so projekti, ki so bili zelo dobro ocenjeni in imajo gradbena dovoljenja.«

Tonin: Predvsem si želim, da se v tej državi bolj veselimo uspehov drug drugega, da smo bolj optimistični, kažemo več veselja do življenja. Naša država je res lepa, včasih pa smo sami sebi največja težava, ker se osredotočamo samo na stvari, ki niso najbolj optimalne. Moj apel bi bil, da bi iskali stvari, ki nas povezujejo, ne pa na tiste, ki nas ločujejo.

Kako je NSi blizu ljudem?

Minister Cigler Kralj je spregovoril, kako uresničujejo geslo Nove Slovenije »Blizu ljudem«. Tako, da so zelo veliko na terenu. »Ogromno obiskujemo domove za starejše, ostale socialno varstvene zavode, centre za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delavne centre in ostale. Ko smo jih obiskovali v najtežjem času, so bili najprej pozitivno šokirani, saj v preteklih desetletjih niso bili vajeni, da jih minister pokliče, ko je obveščen, da je situacija težka. Takoj po ministrski prisegi sem že klical direktorici domov za starejše Metlika, Šmarje pri jelšah, ki sta dobesedno jokali. Vsi smo se znašli pred neznano nevarnostjo, neznanim skupnim sovražnikom in nismo vedeli, kako naprej. Največ jim je pomenilo, da jih je minister takoj poklical, da so se ekipe takoj povezale in smo zagotovili prvo pomoč. Izredno pozitivno so presenečeni, ker vse stvari, ki jih sprejmemo, vse zakonske, interventne in sistemske predloge, pridemo preverit na teren. Še posebej ponosen sem, da sem bil v nekaterih varstveno delovnih centrih in domovih za starejše celo prvi minister, ki je v zgodovini prišel ta dom obiskat. To ljudem ogromno pomeni: zaposlenim in stanovalcem.«

Zakon o dolgotrajni oskrbi

Cigler Kralj: »Ta zakon bo prinesel ključno spremembo v naši miselnosti pri oskrbi starejših, pri sobivanju več generacij. Ljudem bomo omogočili, da bodo lahko čim dlje doma ali čim bližje domu, kar je tudi želja večine ljudi, ko jih vprašaš, kje želijo živeti na stara leta. S tem zakonom smo naredili temelj, da bi ljudje lahko čim dlje ostali tam, kjer so, med svojimi dragimi, in bodo storitve dolgotrajne oskrbe, kjer je več zdravstvenih storitev, koristili takrat, ko jih potrebujejo. Če bi se pa že prej odločili za neko institucionalno varstvo, bo tudi možnost te izbire, v kolikor bo njihovo stanje takšno, da ga bi potrebovali. Na ta način bomo preskočili v eno sodobno obliko sobivanja generacij in poskrbeli za naše starejše v infrastrukturnem in vsebinskem, sistemskem smislu, v programu celovite oskrbe starejših.« Zakon o dolgotrajni oskrbi je pozdravil tudi Marko Žula. Ministru se je zahvalil, da so prisluhnili strokovnim predlogom in jih vključili v zakon.

Projekt deinstitucionalizacije

Direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Dalija Pečovnik je predstavila projekt deinstitucializacije. Center deluje že več kot 50 let, ima 300 uporabnikov, oseb z motnjami v duševnem razvoju. Štirje v njem živijo že od vsega začetka. Črna na Koroškem je primer dobre prakse socialnega vključevanja ranljivih skupin, kajti ta populacija se v kraj dejansko vključuje z vsemi resursi, vsi krajani in občani sodelujejo in sprejemajo to populacijo. »Naši uporabniki se vključujejo v vse aktivnosti, v društva, delajo, so zaposleni v okviru socialnega vključevanja, delajo pri različnih podjetnikih, tudi v režijskem obratu v občini. V vseh teh letih smo naredili velik premik na medosebnem in medgeneracijskem sodelovanju s krajem, z občani in tudi na področju pomoči starejšim. Naši uporabniki so se v tem obdobju zelo postarali. Ponosni smo na to, da se je njihova življenjska doba zelo podaljšala, da imamo uporabnike, ki so stari 60, 70-let. Osebe z Downovim sindromom, ki so imele po študijah iz leta 1983 življenjsko dobo 25 let, so danes pri nas stare 70, kar pomeni, da so bile storitve in oskrba zelo kakovostne. Ko želimo narediti premik naprej, se nam zdi najbolj pomembno, da jim damo večje možnosti samoodločanja o njihovem bivanju in življenju, saj živijo 50 let in več v neki instituciji.

Res smo veseli in ponosni, da so nam bila namenjena ta izjemno pomembna sredstva in bomo lahko naredili premike v smislu deinstitucionalizacije v centru v Črni, kjer je centralna institucija in kjer ta trenutek živi 150 uporabnikov. To je 120 let stara hiša, ki ni bila nikoli namensko grajena za socialno varstveno dejavnost. To je bila stara bolnišnica, zgrajena 1903, in na tem področju je bilo v preteklih desetletjih narejeno resnično premalo. Ljudje živijo skupaj več desetletij v 4-5-posteljnih sobah, imajo skupno kopalnico, jedilnico … Zato se nam zdi pomemben ta trend deinstitucionalizacije, ki zagotavlja ljudem neodvisno bivanje in pa tudi ustrezno podporo v skupnosti. V tem projektu je naš namen, da zgradimo 13 manjših stanovanjskih skupin za 4-6 uporabnikov v šestih koroških občinah. V teh skupnostih bomo lahko zagotovili uporabnikom predvsem bivanje bližje domu, njihovim primarnim družinam in večjo možnost samostojnosti. V tem projektu želimo delati tudi na vsebinskem področju, želimo ustvariti skupnostne oblike oskrbe s sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi.«

Cigler Kralj: Še posebej ponosen sem, da sem v nekaterih varstveno delovnih centrih in domovih za starejše celo prvi minister, ki je v zgodovini prišel obiskat ta dom. To ogromno pomeni zaposlenim in stanovalcem.

Delovanje društev upokojencev in medsebojna pomoč upokojencev

Predsednik ZDUS Janez Sušnik pravi, da ima zveza preko 500 društev upokojencev. Njihova glavna naloga je pridobivanje članstva, saj s programi na športnem, kulturnem, tehničnem področju starejši ohranjajo fizično in umsko sposobnost. »To imenujemo preventiva. Če bomo čim več ljudi s programi, ki jih imamo, oskrbovali in motivirali, da krepijo svoje zdravje in sposobnosti, s tem podaljšamo življenjsko dobo, manj bo obiskov pri zdravniku in manj predpisanih tablet. Drugi del preventive pa je, ko človek omaga, da ostane doma. Ko ljudje ostanejo doma, imamo program Starejši za starejše. Tisti, ki ne zmorejo več, da jim pomagajo pri opravilih. Ko pa enkrat ni več domačih in nikogar za pomoč, so tu institucionalni domovi za starejše. Mi preko našega programa obiskujemo in pomagamo od 55 do 60.000 takim ljudem na domovih, ker imamo izpostave v 148 občinah. Tu dela 3.500 prostovoljcev. Ko bo enkrat zakon o dolgotrajni oskrbi zaživel, bo tudi na domove manjši pritisk, prav pa je, da se zdaj zgradijo, ker populacija starejših močno raste.«

Digitalizacija starejših

Društva upokojencev pa so pomembna tudi pri motiviranju starejših, da stopijo na področje novih tehnologij. O digitalizaciji Matej Tonin pravi, da kdor bo uporabljal digitalna orodja, bo zelo napredoval, kdor ne, bo ostal daleč zadaj. Zato je prav, da slovensko družbo na to pripravljamo, zlasti starejše. »Ko se pogovarjam s starejšimi, čutim nek prastrah pred temi stvarmi: mi tega ne znamo, ne zmoremo, silite nas v nekaj, kar nimamo radi, ne vsiljujte nam telefonov, računalnikov, mi gremo še vedno radi na občine in upravne enote urejati papirje. in uredimo s papirji v fizični obliki. Tega vam ne bomo vzeli. Kdor bo želel, bo lahko delal tako še naprej, hkrati pa želimo omogočiti, da kdor želi, lahko stvari uredijo tudi na digitalni način. Za to moramo pa najprej usposobiti starejše. Vesel sem, da naš minister Andrijanič pripravlja posebne digitalne bone, ki jih bodo lahko koristili starejši, da se bodo naučili novih digitalnih veščin ali za kakšno posebno komunikacijsko digitalno napravo. Vse to bo mogoče, da tudi starejše vključimo zraven. Ne bom pozabil izkušnje v Estoniji. Kakšen preskok so oni naredili z uvajanjem digitalizacije! Včasih je bila to ena bolj zaostalih sovjetskih republik, ki ni imela ničesar. Danes pa nas je po nekaterih ekonomskih kazalcih že prehitela in to prav zaradi digitalizacije in zaradi vključevanja starejših v te procese. Imeli so posebne skupine mladih, ki so izobraževali in usposabljali starejše, da so danes vešči vseh teh veščin. Dolžnost družbe in mlajših generacij je, da pomagajo pri prenosu tega znanja na starejše in da poskušamo tudi na tem področju starejše čim bolj vključiti.«

Tonin: Ne bom pozabil izkušnje v Estoniji. Kakšen preskok so oni naredili z uvajanjem digitalizacije! Včasih je bila to ena bolj zaostalih sovjetskih republik, ki ni imela ničesar. Danes pa nas je po nekaterih ekonomskih kazalcih že prehitela zaradi digitalizacije in zaradi vključevanja starejših v te procese.

Tonin: »Iščimo več tistega, kar nas povezuje, ne le tisto, kar nas ločuje.«

»Velika zaposlenost pomeni dobra vplačila za pokojninske sisteme in dobre pokojnine. Mislim, da smo s to vlado naredili zelo veliko za upokojence preko različnih mehanizmov, uskladitev, solidarnostnih dodatkov, da bi se jih ta covid kriza čim manj dotaknila. Težko si predstavljam, da bi lahko naredili še več. Tudi z drugimi gospodarskimi ukrepi smo skrbeli, da je zaposlenost zgodovinsko visoka, temu bodo sledili tudi prilivi v pokojninsko blagajno. V prvem stebru so bila naša prizadevanja v pravo smer in s tem bomo nadaljevali. Drugi steber: vsem starejšim je treba zagotoviti primerne pogoje. Tu so bile narejene zgodovinske stvari. Projekti, ki so bili zdaj zastavljeni, se bodo v prihodnjih letih zgradili in bodo postavili standard za naslednjih 10, 20 let. To bo imelo velik vpliv tudi na našo skupno prihodnost. Tretja stvar: naša medsebojna povezanost, vključenost, projekti tečejo. Vesel sem, da so starejši zainteresirani za sodelovanje, vse to pelje k skupnim prizadevanjem, da bo naša družba še bolj uspešna. Predvsem si želim, da se v tej državi bolj veselimo uspehov drug drugega, da smo bolj optimistični, kažemo več veselja do življenja. Naša država je res lepa, včasih pa smo sami sebi največja težava, ker se osredotočamo samo na stvari, ki niso najbolj optimalne. Če greš po svetu in se vrneš nazaj, vedno znova ugotoviš, kako lepa, čudovita je Slovenija. Tega ne smemo zapraviti. Moj apel bi bil, da bi iskali stvari, ki nas povezujejo, ne pa na tiste, ki nas ločujejo.«

Vabljeni k poslušanju pogovora.

Naročnik oddaje/članka je NSi.