Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Alen Salihović
Dr. Stane Granda (foto: STA)
Dr. Stane Granda | (foto: STA)

Dr. Granda: Če se levica ukvarja z nami, potem smo očitno nekaj vredni.

01.02.2022, 10:01 Rok Mihevc

V tokratni oddaji smo z našim rednim gostom zgodovinarjem dr. Stanetom Grando odprli mnoge politične in družbene polemike ter odgovarjali na vprašanja poslušalcev. Vsak peti ponedeljek v mesecu se z njim pogovarja direktor Radia Ognjišče, Franci Trstenjak.

Proslava v Dražgošah, slavnostni govornik Milan Kučan je govoril, da vse, kar je desno, je slabo. Gre za mobilizacijo levice?

Prišlo je do ene izmed zlorab Dražgoš in sicer za potrebe predvolilnega časa. Po drugi strani je bilo to zame nekaj tragičnega v govorniku, ki ima seveda svoja leta in je tako strastno predan ideologiji nestrpnosti. Namreč, bolj ko gledamo nazaj, bolj vidimo, da je on oče ali kralj nestrpnosti ves čas, odkar je na vrhu politike. Njegov govor mi je vzbudil sočutje do starejšega človeka, ki se ni več sposoben obvladovati, v čemer je bil vedno mojster, da je znal naivne ljudi potegniti za seboj. To mu zdaj več ne uspeva, še zlasti zaradi tega, ker je kolegu Jožetu Možini uspelo predvajati posnetke pričevalcev, ki so povedali resnico. Zakaj rabijo take očitne laži, vedo najbolj sami, a mit o Dražgošah se sesuva sam vase. Bolj se oddaljujemo od tega tragičnega dogodka, bolj se pozablja na tragedijo domačinov. Slej ko prej bo prevladovala zdrava pamet in se bomo spominjali zločinov nad domačini, tako tistih, ki so ga povzročili kot tistih, ki so ga izvedli.

POSNETEK CELOTNE ODDAJE Z DR. GRANDO

Jože Možina je v Utripu povzel dogajanje v Dražgošah. Naslednji dan so borci šli na okope. Vas je odziv presenetil?

Pričakoval sem hujši odziv, kajti sesuva se jim temelj, na katerem so vse skupaj gradili. Jože je naredil fantastično potezo, da je dal poudarek tistim, ki so to doživeli in od njih nihče nihče ni očital, da lažejo. Vsi jamrajo in tožijo, da so jim podrli mit in imajo pravico tako gledati na zgodovino. Oni lahko tako poslušajo pravljice, na zgodovino, ki je znanost, pa ni mogoče, da jo tako gledaš, da jo potvarjaš, zamolčuješ in zlorabljaš.

Ločiti moramo samooklicane zgodovinarje. Nekateri so bili vajeni, da so živeli v geslu, da je bolje biti v partiji in se motiti ali lagati, kot biti izven partije in pameten. Teh ljudi ne gre šteti za zgodovinarje, tako kot ne gre šteti za zdravnika vsakega, ki je končal medicinsko fakulteto. Pri zgodovini imamo to smolo, da se mnogo ljudi razglaša za poznavalce zgodovine. Kar poglejte, kdo ima glavno besedo pri razlagi druge svetovne vojne. Gre za čisto politiziranje, čas je, da se stroka postavi na stališče, da ima stroka svoje trdne temelje in znanje. Rad bi opozoril, da je eno izmed zgodovinskih društev Možino s svojim strokovnim mnenjem podprlo.

Bolj se odmikamo od osamosvojitve, bolj vidimo, da je ključni problem v sodstvu in šolah.

Pred volitvami je pričakovati inflacijo dogodkov, kjer bodo poveličevali nekdanji režim. To bo gotovo tudi material za osrednje medije, ki ne zamudijo priložnosti, da o tem poročajo na široko. Kakšno medijsko sliko pričakujete v prihodnjih mesecih do volitev?

Pričakoval bi predvsem to, da se takim pristopom k predvolilnemu času ne naseda. Ne smemo dovoliti, da konj vodi gospodarja, ampak gospodar konja. Treba je nastopati samo z dejstvi, z argumenti, ki so sami na seboj najbolj močni. In drugič, izzivati o programih, ker tega pa nimajo. Imajo pa svoje ime. Poglejte, kako nastopi nov kandidat, pojavi se iz teme kot odrešitelj, vsi reflektorji posvetijo vanj. Potem pa zmrznejo, ker nimajo programa. Pri nas je to izrazito, da nimamo izdelanega odnosa do lastne države in mislimo, da se vsak lahko z njo igra, kakor se hoče.

Pokazal je tri in vsakič drugačno. Diploma Branka Masleše se je iskala en mesec. Kaj ni nenavadno, da sodnik ni stopil pred vse medije, ampak zgolj pred dva, kako kredibilen je še Masleša in kaj ta slika pove o našem vrhovnem sodišču?

Bolj kot se oddaljujemo od osamosvojitve, bolj vidimo problematičnost slovenskih sodišč. Priporočam knjige Milka Mikole, ki je te stvari na celjskem področju podrobno raziskal. Videli boste grozljivo dediščino našega sodstva. Vseh seveda ne moremo enačiti, so tudi pošteni in dobri sodniki, dejstvo pa je, da riba smrdi pri glavi. Afera je razkrila neurejenost arhivov in nekdanj kadrovanja. Kajti bolj pomembnejše je bilo očitno, kakšno politično spričevalo ima nek človek, kot pa strokovne kvalifikacije. Gre za primer, ki kaže, kako je bila slovenska osamosvojitev žrtev nekdanje politike. Tako se je velik stvari iz nekdanjega režima pretihotapilo v samostojno slovensko državo. Sedaj se nosi za to posledice. Sedaj bi bilo tem stvarem treba stopiti na prste in razčistiti vse dvome. Ker dvom je nekaj najhujšega, kar lahko razjeda človeka.

Če se ukvarjajo z nami, potem smo nekaj vredni. Če nas ignorirajo ali se požvižgajo na nas, potem pomeni, da z nas ni nič. To mene opogumlja. Veliko bolje je, da se oni ukvarjajo z nami kot mi z njimi.

O zmerjanju s fašisti

Zmerjanje s fašisti je staro komunistično izrazoslovje. Ni nekaj novega, to je mednarodna izkušnja, kako zmerjati in poniževati nekoga, ki se s tako ne strinja. Nimajo argumentov, znanja, imajo žalitve in laži. Zadnja stopnja pa je, da nas začnejo pretepati. Zmerjanje s fašisti je grozljivo zato, ker s tem ponižujejo antifašizem, na katerega prisegajo. Namreč zmerjati svoje rojake s fašisti, pomeni norčevati se iz trpljenja Primorcev pod fašizmom. To pa je resna stvar, kjer bi se morali vprašati, kajti s tem razvodenevajo fašizem. Ena možnost je, da bi se zmerjali nazaj, a s tem se spravimo na njihov nivo, ne vidim rešitve v tem, da vrnemo milo za drgao.

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...