Janez Janša | (foto: Rok Mihevc)

Znano je ime novega mandatarja: Samo DaniJanša

Spoznanje več | 25.01.2022, 09:10 Rok Mihevc

Volitve so pred vrati in o tej temi bomo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, gotovo do njih še velikokrat spregovorili. Tokrat smo trenutno aktualno politično stanje pokomentirali s p. Brankom Cestnikom, ki se ob večerih namesto z igranjem šaha zabava s prebiranjem političnih tvitov. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.

Spoznanje več, predsodek manj: Branko Cestnik: Sinoda katoliške Cerkve, 2. svetovna vojna in prihajajoče volitve

Novi obrazi kot odrešeniki

Pred volitvami se vedno znova pojavijo novi obrazi, ki potem zasvetijo kot komet. V anketah so že kar zmagovalci, potem pa se njihova zvezda, če gledamo po izkušnjah preteklih let, po navadi hitro upeha, ohladi ali popolnoma umakne. Kaj lahko, kar se tiče novih obrazov pričakujemo letos? Dotok novih obrazov je normalna stvar za vsako podjetje, tudi družina ima nove obraze, ki osmišljajo dogajanje. Zaznamujejo tok časa, so nosilci sprememb, svežine, brez novih obrazov celi sistem zaide v propad. Že zato so celo zaželeni, je uvodoma dejal p. Branko Cestnik. »In vedno se pojavijo pred volitvami, s tem, da je v Sloveniji to že neka ceremonija. Nekdo se pojavi, ga dajo v anketo, mediji mu pogrnejo rdečo preprogo in mu nastavijo žaromete, čeprav niti stranke še nima, potem pa se ga okliče kot novi obraz, kot mesijanski lik, odrešenik za te volitve.«

Posnetek celotne oddaje z mag. Brankom Cestnikom

»Pričakoval bi, da zelo jasno stopi v ospredje Tanja Fajon ali Marjan Šarec«

Kaj lahko razberemo iz tega dogajanja? P. Cestnik meni, da to, da stranke, ki so standardno na prizorišču enostavno nimajo neke suverenosti, dovolj samozavesti in moči, da bi one to vodile. »Jaz bi pričakoval, da v teh volitvah zelo jasno stopi v ospredje Tanja Fajon ali Marjan Šarec in nastopi »jaz sem vaš novi predsednik vlade«. A že oni se skrčijo v neko koalicijo, potem pa se nekako skrijejo drug za drugim in se grejo klanjati uličnim agitatorjem, izgubljajo svojo suverenost, a ne vem, če se tega zavedajo. Ko so se šli kloniti Glasu ljudstva, so dali s tem Robertu Golobu še dodaten prostor.«

Golob šolski primer narejenega mesija

Zaskrbljujoče se mu zdi, da je pred vsakimi volitvami taka potreba po novih obrazih. »Z vidika zdravja strankarskega ustroja v slovenskem političnem prostoru. Ali je ta strankarski ustroj tako privid ali je suveren? Očitno je privid. Očitno je nekdo zadaj suveren in tisti potem določa, kdo bo novi zmagovalni obraz. Recept za te obraze je vedno isti.« Pri tem Cestnik spomni tudi na italijanskega premierja Berlusconija, ki je s svojimi sredstvi in medijskem imperijem prišel do zmage, pri slovenskih novih obrazih pa jim drugi v dveh mesecih pogrnejo pot v parlament ali celo zmagajo volitve. »In ne potrebujejo skoraj nič, niti programa, niti imena. Golob nima ne še stranke, ne imena, sodelavcev, pot mu je pogrnil nekdo in ta nekdo ga bo obvladal. On je narejeni mesija.«

Ko bo Janez Janša vlečko dal dol, bomo ubožci in levica bo rabila nekaj časa, da bo izdelala velikega negativca, ta »veliki drugi«, da se bodo konstituirali kot pozitivci in bodo iskali drugega »velikega fašista«

Slovenska politika je Janez Janša, njegova vlečka, potem pa dolgo nič

A želja kljub vsemu ostaja, da novi obrazi ne gradijo na izključevanju, ampak sodelovanju. Zdi pa se, da je znan predvsem kdo bo mandatar na levici in sicer ima tudi ime. Samo DaniJanša. »V ozadju je vedno lik Janeza Janše. Slovenska politika je Janez Janša, njegova vlečka, potem pa je konec slovenske politike. Na to vlečko pa stopi še Kučanova noga. V tej vlečki so notri vsi, levi in desni, ulični protestniki ... Ko bo Janez Janša vlečko dal dol, bomo ubožci in levica bo rabila nekaj časa, da bo izdelala velikega negativca, ta »veliki drugi«, da se bodo konstituirali kot pozitivci in bodo iskali drugega »velikega fašista«.«

Zame bi bil politični mesija nekdo, ki ne bi rabil že vnaprej mahati, »jaz sem proti Janši, jaz sem proti Janši, ali lahko vstopim na politični vlak?«.

»Jaz sem proti Janši, jaz sem proti Janši, ali lahko vstopim na politični vlak?«.

Žalosti ga še, da se mora tisti, ki stopi v politični prostor, takoj opredeliti do Janše ali je za ali proti. »Zame bi bil politični mesija nekdo, ki bi stopil v prostor pa tega ne bi potreboval narediti, se opredeliti do Janše, ampak bi rekel, »vstopam s svojo suverenostjo, z dejanji in s svojim programom.« Da ne bi rabil že vnaprej mahati, »jaz sem proti Janši, jaz sem proti Janši, ali lahko vstopim na politični vlak?«. Ta situacija je že skoraj malo otroška, ko to opazujem v slovenskem prostoru. Namesto, da bi igral šah na računalniku ali streljal tiste balone, pa gledam na Twitterju politična prerekanja. To je postala neke vrste zabava, po drugi strani pa nekaj tragičnega, ker lahko družba stagnira in kot demokracija ne zorimo, ostajamo v neki čustveni zanki. Kar naprej smo proti ...«