Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Alen Salihović
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič (foto: Ustavno sodišče/Daniel Novakovič)
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič | (foto: Ustavno sodišče/Daniel Novakovič)

Ali bi po 30 letih naša ustava potrebovala kakšno prevetritev?

19.01.2022, 14:48 Rok Mihevc

30-letnica sprejetja Ustave Republike Slovenije je bila osrednja tema oddaje, v kateri je bil naš gost ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič. Bi ustava potrebovala kakšne spremembe, kako je z njenim izvajanem v praksi in zakaj bi jo moral imeti doma vsak Slovenec in Slovenka, so zgolj nekatera vprašanja, ki jih je Alen Salohović zastavil tokratnemu gostu.

Pogled na nastajanje ustave, kako jo vidite in ocenjujete?

Sprejem prve demokratične ustave je nekaj unikatnega v življenju naroda, nekateri govorijo o konceptu ustavnih trenutkov ali momentov ("constitutional moments"). V življenju nekega naroda pride nekajkrat do takšnih ustavnih momentov, ko se cela vrednostna usmeritev naroda zamaje in premakne. V času pred 30 leti se je to zgodilo tudi Slovenkam in Slovencem, precej radikalno se je ta smer spremenila iz nedemokratične oblike vladavine v demokratično. To je bil naš največji ustavni moment, ko se je vrednostna smer orientirala v zahodno demokratično tradicijo (svobodno demokratično družbo), ki se je razvijala že dolgo pred našim ustavnim trenutkom. V stari Grčiji, nato v Italijanskih republikah, francoski in ameriški demokratični revoluciji ... potem se je ta tok demokracije razširil še na mnoga druga ozemlja in pred 30 leti obiskal tudi slovenski kos zemlje.

Celoten posnetek oddaje "Spoznanje več, predsodek manj"

 

Ustava je načelni dokument, odločitev za demokratično in pravno državo je načelna odločitev, ki jo je nato šele treba preliti oz. uresničiti tudi v praksi. Ta načelna odločitev je največji prispevek tega obdobja, teh sprememb. Večji je kot sama država, ker je to civilizacijska pridobitev. Je nekaj, k čemer človeška civilizacija strmi že tisočletja. Počasi ta vsebina prodira in se razpira skozi vse večje ozemlje, obenem tudi pada, a generalno gledano vselej vidimo asimptotsko približevanje k temu idealu. Je unikatni ustavni moment v življenju nacije, tudi naše, ki mu kasneje po mojem ne bo podobnega. Demokracija, če bo šlo vse prav, se bo razvijala naprej, prišlo bo do novih izpopolnitev, bo kvalitetnejša, a tako eruptivnega preskoka zlepa ne bo.

Katerih pet ključnih točk za ustavo bi posebej izpostavili?

  • Svobodna (demokratična) družba – človekove pravice kot zagotovilo svobode oz. kot nasprotje totalitarnih in kvazi totalitarni sistemov oblasti brez vseobsežne prisotnosti človekovih pravic, ki so pravzaprav praktična uresničitev svobode na nešteto načinov.

  • Demokratična družba – Ustava pravi, da je Slovenija demokratična republika. Podobno kot s svobodo je tudi z demokracijo - oblast izhaja od ljudi in vsakega possmeznika na enakopravni osnovi in se preko njih tudi uresničije. Za slednje je nujen obstoj in dejansko delovanje posebne vrste človekovih pravic in dolžnosti: pravica do enakih, svobodnih, poštenih volitev. Kot ustavni pravnik si pri tem seveda ne delam utvar, da bi to že bilo pri nas uresničeno. Prehitro poenostavimo in mislimo, da če smo nekaj sprejeli na načelni ravni, da je to tudi v praksi. Pa ni tako.

  • Svobodno tržno gospodarstvo – Tu je zagotovljena lastninska pravica, svobodna podjetniška oz. gospodarska pobuda, kjer se posamezniki lahko združujejo in podjetja zasledujejo svoje podjetniške cilje. To je prav tako eno od vrednostnih jeder demokratične tradicije svobodnega sveta.

  • Socialna država – Trg prinaša blaginjo, a lahko stvari zapelje tako, da jo prinaša večinoma zgolj enim. Zato poznamu tudi svobodnemu trgu navidez nasprotno težnjo, ki mora biti, če je vse prav, z vrednoto svobodnega trga subtilno usklajena. Govorimo o načelu socialne države – korekcija svobodnega trga do neke mere. Če pa prenapnete socialno državo pa lahko uničite trg, zato je subtilna usklajenost nujna in neizbrisljiv sestavni del demokratične tradicije svobodnega sveta.

  • Pravna država – obstajajo določena načela, ki se tičejo pravnega ravnanja, kako ravnati, da bo oblast ravnala pravno pošteno in ne arbitrarno.. Tu je cel sklop specifičnih podnačel, ki so nekoliko področno specifična in drugačna od demokratične družbe, socialne države, so pa za obstoj svobodne demokratične družbe prav tako nujno pomembna, ker se tičejo elementarne človeške pravičnosti oz. poštenega ravnanja z Drugim. Brez prava ne gre, nasprotje prava je arbitrarna moč vsakokratne oblasti v razmerju do svojih podrejenih podanikov, kar ni primer svobodne demokratične družbe. Neupoštevanje načel pravne države zruši vse ostale vrednote svobodne demokratične družbe

SPOZNANJE VEČ, PREDSODEK MANJ

Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.

Oddaja je na sporedu vsak ponedeljek, ob 17. uri.

Ali je ustava dosegla namen, zaradi katerega je bila postavljena? Velikokrat slišimo, da smo se osamosvojili, ne pa osvobodili ...

Na načelni ravni je že prav, in izredno pomembno, da so stvari pravilno nastavljene, a to še ne pomeni, da je Ustava že dosegla svoj namen. Namen načelnega dokumenta je, da žarči skozi celotno prihodnjo zgodovino. Na ravni idealne vizije je pravilno postavljena. Če je tako, potem ta vsebina žarči skozi prihodnja desetletja in stoletja in stvari tudi v praksi vse bolj usklajuje s to idealno vizijo, asimptotsko se ji približuje. Npr. ameriška ustava je v jedru, ki priznava, da smo vsi ustvarjeni z enakimi pravicami, žarčila skozi stoletja in so se nanjo sklicevala razna civilna družbena gibanja, posamezniki in politika, na te ideale, ki so bili pravilno postavljeni. S pomočjo ustavne ravni se tako postopoma v praksi odpravilo npr. suženjstvo, kasneje se je pridobilo volilno pravico za ženske, sto let kasneje državljanske svoboščine tudi za temnopolte itn. V praksi smo še danes daleč od idealnega, ampak ta načelna ustavna raven deluje naprej.

A ključno vseeno ostaja to, da se načelno raven čimbolj prelije v prakso, tu je gromozanski manjko. Na načelni ravni smo sprejeli odločitev, da je to tisti svetilnik, smer v katero želimo, ampak izvršili do zadostne mere pa tega še nismo.

Ali bi po 30 letih ustava potrebovala kakšno prevetritev?

Seveda, ne samo glede večje uresničitve idealnih inačel v praksi, tukaj sicer najbolj potrebujemo napredek. Predpogoji demokracije niso izpolnjeni, kjer nimate pluralnosti medijskega prostora, tam enostavno svobodne volje volivcev ni, se ne izrazi in so demokratične pravice do ze mere še neuresničena črka na napirju. Izrazi se nek približek, popačenje volje volivcev, ki to ni. V praksi bi bilo to treba izvesti bolje. A tudi na načelni ravni ni vse idealno zapisano v Ustavo, marsikaj bi se dalo izboljšati. Tudi volilni sistem ni idealen. Vse to je prav tako treba postopoma popravljati in izpopolnjevati tudi na načelni ravni. A ključno vseeno ostaja to, da se načelno raven čimbolj prelije v prakso, tu je gromozanski manjko. Na načelni ravni smo sprejeli odločitev, da je to tisti svetilnik, smer v katero želimo, ampak izvršili do zadostne mere pa tega še nismo.

Zakaj bi poleg zastave Republike Slovenije morali doma imeti udi ustavo?

Bilo bi zelo lepo, že zaradi simbolike, spoštovanja dobrine demokratične oblike vladavine. Demokracija pa je neznansko velika moralna dobrina. Omogoča svobodo do te mere kot je noben drug sistem ne omogoča. Omogoča varnost, življenje in zdravje. Če imate večjo blaginjo preko tržnega gospodarstva, potem lahko razdelite več, vložitev več v bolnišnice, raziskave, ki rešujejo življenja. Demokratično svobodna družba je neznanska moralna vrednota. Je prigarana skozi tisočletja. Mislim, da bi bilo zelo lepo, ja, če bi imel vsak dom tudi ustavo, ki takšno moralno vrednoto prvič določa in uzakonja tudi na slovenskih tleh.

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...