Matjaž Merljak
Marko Zupan
Alen Salihović
Dr. Laris Gaiser in mag. p. Branko Cestnik (foto: ARO)
Dr. Laris Gaiser in mag. p. Branko Cestnik | (foto: ARO)

Gaiser in Cestnik o migracijah, rajskih obljubah kriminalnih združb in getoizaciji

20.01.2022, 13:13 Marta Jerebič

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o ... govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom.

V zvezi z migracijami smo trenutno vsi osredotočeni na vojna žarišča ali Centralno Afriko. A po podatkih Združenih narodov je po številu migracij na prvem mestu Indija (18 milijonov), sledita Mehika in Rusija (11 milijonov), nato Kitajska. Največ migrantov odide v ZDA (51 milijonov), v EU je 70 odstotkov vseh migracij znotraj EU.

Umetno povzročene migracije z namenom destabilizacije Evrope

Migracije iz Afrike so v večini umetno povzročene, poudarja dr. Laris Gaiser. »Tukaj imamo kriminalne organizacije, mednarodne mafije, ki imajo včasih tudi podporo večjih držav, ki želijo destabilizirati Evropsko unijo … Ko gredo migranti na pot, so prepričani, da gredo v raj. Tako jih prepričajo te kriminalne združbe. Informacija zahodnega sveta do podsaharskega sveta, do zadnje vasice, ne pride. Evropski državljani se sploh ne zavedajo, koliko vlagamo, da pomagamo tem državam na varnostnem področju. Pripravljamo njihove policije, da vasicam podsaharske Afrike sporočajo, da ni varno zaupati kriminalnim združbam. A trenutno to ne deluje. Tako jih kriminalci prepričajo, da se na pot lahko odpravijo z 10 do 15 tisoč evri, da bo pot na vseh točkah organizirana in da bodo prišli v varno Evropo.« Dr. Gaiser pravi, da si takšne vsote denarja ne more privoščiti vsakdo in da tako iz teh držav izginja srednji sloj.

V zvezi z migracijami iz Sirije je dr. Gaiser dejal, da gre za klasičen primer vzrokov za migracije: »Določeni teroristi želijo na določenem območju očistiti teritorij. Gre torej za etnično čiščenje. S tem zaslužijo veliko denarja (finančni razlog). Tretji razlog je destabilizacija nasprotnika, torej EU. Pri umetno spodbujenih migracijah ne gre torej samo za kriminalna združenja, ampak tudi za politično uporabo celotnega instrumenta.«

Je Merklova leta 2015 naredila napako?

Nemčija je leta 2015 odprla svoje meje za begunce. Ta odločitev nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel je povzročila najhujšo migrantsko krizo v povojni Evropi, ki se zdaj vleče že 6 let. Ali je bila poteza Merklove napaka? P. Cestnik odgovarja: »Končni odločevalec, ali naj migrant pride ali ne, ima veliko odgovornost, saj na koncu lahko samo pritrjuje kriminalnim združbam in terorističnim organizacijam, ki migracije sprožajo. S tega vidika ima odgovornost do svojih državljanov in do ljudi, ki so uporabljeni v ta namen, da kontrolira migracije in jih zaustavi. S tega vidika je bila morda Angela Merkel prehitra in je povzročila določeni kaos. Če pa gledamo bolj metapolitično, humanitarno, pa ni naredila napake, ker je dala veliko krščansko sporočilo – begunec je pred vrati, zebe ga, lahko je strumentaliziran, ampak mi se ne smemo odreči hitri prvi pomoči. V tistem hipu jo moramo nuditi in potem reševati za nazaj druge probleme ali se učiti za naslednji val, da ne bomo ponovili isto, ampak bomo probleme reševali drugače.«

P. Cestnik pravi, da se ne boji migracij, opozoril pa je, da je »končni greh oziroma propad migracijske zgodbe, če migrant zgradi svoj geto, da se ni sposoben integrirati, da se noče ali pa, da ga mi nočemo.« Več o njegovih izkušnjah getoizacije prisluhnite tukaj.

Je postavljanje zidov, žičnatih ograj učinkovito sporočilo migrantom, naj ne prihajajo? Odgovoru dr. Gaiserja lahko prisluhnete tu.

O hibridnih vojnah, ki smo jim priča v zadnjem času, pa lahko prisluhnete tu.

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...