Parada v čast cesarjem ob drugem kongresu Svete alianse | (foto: Leander Russ, Public domain, via Wikimedia Commons)
Obletnica II. kongresa svete alianse
Spominjamo se Tone Gorjup
10. januarja 1821 se je v Ljubljani začel tretji kongres svete alianse. Zvezo so sestavljale Rusija, Prusija, Avstrija, Velika Britanija in Francija. Glavni cilj je bila ohranitev ponapoleonovske ureditve Evrope.
Kongres je trajal do 22. maja 1821. Ljubljana je takrat za nekaj mesecev postala evropsko diplomatsko središče. Na kongres so prišli avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I., neapeljski kralj Ferdinand in več sto predstavnikov desetih evropskih držav. Na njem so pooblastili Avstrijo, da z vojsko zatre revolucijo v neapeljskem kraljestvu.
V spomin na kongres je Ljubljana dobila Kongresni trg, Cesto dveh cesarjev in gostilno Pri ruskem carju.
Zgodovinar Andrej Rahtén je ob 200. obletnici kongresa o udeležencih na njem povedal: „ Na kongresu se je zbrala praktično vsa takratna diplomatska elita in praktično vsi najpomembnejši državniki. Sveta aliansa je bila takrat ključna mednarodna povezava, ki so jo ustanovili avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I., neapeljski kralj Ferdinand. Lahko rečemo, da je bila v tistem času ta povezava izjemno vplivna, v njej so bile vse evropske države razen Velike Britanije in pa papeža Pija VII, zanimivo je, da se takrat sveti oče ni odločil za sodelovanje, ampak to je bila posledica njegove želje, da bi deloval nevtralno, čeprav je podpiral vrednote, ki jih je zagovarjala sveta aliansa."
Na današnji dan leta 1679 je bil v Novi Cerkvi krščen škof Feliks Sigismund Schrattenbach. Ko je bil ordinarij v Ljubjani je nastalo več baročnih cerkva: sv. Peter v Ljubljani, Šmarna gora, Homec, Polhov Gradec in Trnovo.
Na današnji dan leta 1836 je France Prešeren zaprosi ljubljanski gubêrnij za izdajo Krsta pri Savici. Ta je brez posebnih zadržkov kmalu izdal dovoljenje za izid Krsta in sredi aprila so v Blaznikovi tiskarni natisnili 600 izvodov.
10. januarja 1882 se je v Kranju rodila učiteljica, ustanoviteljica slovenske knjižnice za slepe Minka Skabernè. Po prvi vojni je bila med ustanovitelji zavoda za slepe v Ljubljani.
Na današnji dan 1999 je v Ljubljani umrl skladatelj in organist Primož Ramóvš. Po študiju v Ljubljani pri profesorju Slavku Ostercu se je izpopolnjeval v Sieni in Rimu. Velja za enega najbolj znanih in cenjenih slovenskih skladateljev z izjemnim in vsestranskim opusom. Napisal je nad 400 skladb, pretežno instrumentalnih. Znan je bil tudi kot organist, še posebej po improvizacijah na orglah. Poleg nastopov v koncertnih dvoranah in evropskih katedralah je več kot pol stoletja ob nedeljah igral v ljubljanski stolnici, pri uršulinkah in pri frančiškanih. Bil je redni član SAZU; poleg številnih priznanj je od papeža Janeza Pavla II. prejel red sv. Gregorja Vélikega.
