Ana Korenč: Jaslice so veliko več kot zgolj figure. Učijo nas sprejeti vsako Božje dete.

Svetovalnica 24. 12. 2021, 08:30 Nataša Ličen

Izdelovanje figur za jaslice je proces. Pri Ani Korenč izdelava figur za ene jaslice traja približno tri tedne. V zadnjih dneh, tik pred božičem, se posveča postavitvam, ki jih je veliko, po različnih skupnostih, domovih, v cerkvah, domači župniji in seveda vsako leto več jaslic postavi tudi v svojem domu.

Živim s figuricami in jaslicami ves advent. Že prej vem, kje bodo stale in koga bodo nagovorile, kakšno sporočilo prinašale.

»Hišne jaslice so drugačne od cerkvenih. V slednjih je v ospredju bolj krajina. Naše jaslice izhajajo iz alpskega sveta, kjer pokrajino z mahom izrazito poudarijo, dodajo celo potoke in mlinčke ter številne podrobnosti. Med tem, ko pri mojih jaslicah, za današnja stanovanja, ki niso tako velika in tudi sodoben človek je drugačen, pa izpostavim, izluščim bistvo. Tudi jasličarji se moramo prilagajati.«

Z Ano Korenč smo se pogovarjali na Sveti večer v Svetovalnici.

»Jaz sem izdelovalka figuric, ki še niso jaslice. Veliko, glavno vlogo odigrajo postavljalci, posebej po cerkvah vidim, kjer imajo izurjene ali tenkočutne postavljalce, ti so kot glasbeniki, ki po notnih zapisih izvedejo čudovito skladbo in jo poustvarijo, tako postavljalci s postavitvijo ujamejo in izrazijo "zven" božične skrivnosti«, je slikovito pripovedovala ga. Ana.

Osliček in voliček ob Sveti družini simbolizirata, prvi skromnost, poštenost in pravičnost ter slednji moč.

»Lahko imamo zelo drage figurice ali pa skromne, če so postavljene s srcem, smiselno in izražajo duha družine in ljubezni, je vse rešeno. Če pa je postavljeno površno, pa kljub tudi še tako bogatim figuram nič ne pomenijo. Zato je pomembno, kako postavimo jaslice."

"Bistvo, središče je vedno Jezušček, potem materina ljubezen, Marija gleda Jezusa, se ga dotika, vedno je takšen element, kot pri vsaki materi tudi pri Mariji izrazimo to globoko in predano materino ljubezen do otroka. Pri Jožefu pa drugo. V Svetem Pismu je zelo malokrat omenjen, vse mogoče sem brskala, da bi kaj izluščila o njem. Jožef je Marijo sprejel, jo morda obvaroval posmeha in govoric, ko jo je odpeljal v jeruzalem na popis, jo obvaroval obsodbe morda ljudi. Jožef varuh te družine. Njegovo privoljenje in spoznanje, da je oče tisti, ki daje življenje, ne samo biološko, in to primerjam z našimi možmi. Otroka morajo očetje sprejeti, ga voditi skozi življenje. In, ta sprejetost je ključna. Sprejeti vsakega Božjega otroka, naše prijatelje, znance, vsakega človeka, in to mislim, da je v današnjih časih zelo pomembno. Pri jaslicah je morda prav ta sprejetost Božjega otroka na vrhu lestvice različnih pomenov. Sprejeti in se spomniti, da smo povezani, da mora biti med nami brezpogojna ljubezen.«

Božič je slavljenje rojstva Boga. Seveda je to v ospredju, toda ni samo to. Bistvo je priprava, da vidimo tudi onkraj jaslic. Znamo sprejeti vsakega Božjega otroka? Slehernega človeka?

»Jaslice so podobno kot jagode rožnega venca, ki same po sebi še nič ne pomenijo, ko pa z njimi molimo, se pogovarjamo z Bogom, pa nas popeljejo višje. Pripraviti je treba svoje duše, jih odpreti drug drugemu. V nasprotnem primeru je lahko vse zastonj. Ni božiča. To vedno bolj vidim. Hišo je treba pomesti znotraj- naša srca in zunaj-našo okolico, da se lahko zgodijo jaslice. Ko se družina zbere, se sprejema in se med seboj poveže v razumevanju.«

»Moj spomin seže v otroštvo, ko sem bila stara štiri leta in smo imeli doma, na »gredenci« papirnate jaslice, poslala nam jih je teta iz Amerike, kjer je bila Marija prava lepotica. Ko me je mama dvignila k tem jaslicam, se mi je zdelo kot bi zrla nebesa. Zame so bile oltar in ta podoba Marije me še danes spremlja. To je moj zapis božiča za vse življenje. Zato je tako pomembno, kako nagovorimo otroke, jim predamo naprej pomen in povezovalno moč jaslic v naših domovih.«

Kaj počneta voliček in osliček ob Sveti družini?
»Bom začela s sv. Frančiškom, ki je prvi prišel do zamisli o postavitvi jaslic in je k božičnemu bogoslužju v 12. stoletju zraven pripeljal tudi oslička in vola. Prerok Izaija namreč pravi, osel pozna jasli svojega gospodarja in vol pozna svojega gospodarja. Osel simbolizira skromnost, poštenost in pravičnost in ko so Judje poslušali preroka so razumeli, da bo Odrešenik izhajal iz njihovih jasli, iz njihove sredine. Vol pa simbolizira moč, bogastvo. Torej ta Gospodar bo močan in bo z duhovno premočjo zavzel svet. S tem namenom sta v jaslicah ti dve živali, poleg tega seveda, da je bil sv. Frančišek velik ljubitelj živali. Od takrat naprej so se jaslice oblikovale v danes poznano skupino, vse ostalo pa so potem domišljija in navade različnih narodov ter njihovih kultur. Meni so ljubše skromnejše jaslice.«

Ob izdelovanju figurah mi igra srce. Bodimo kot On, bodimo otroci, pošteni, pravični, zdravo skromni. Izpustimo kar je okrog nas, ne bodimo zazrti v blišč in luči. Res potrebujemo vse to materialno? Odložimo vse nepotrebno. Osvobodimo se vsega balasta in poglejmo v svoje življenje in v svoje rojstvo. Če stopimo na to pot, je to nekaj tako lepega. Če kdaj, je na Sveti večer in ob jaslicah ta misel pomembna.

Zdaj je priložnost, da se zberemo v družini in stisnemo k sebi vse otroke, da začutijo našo ljubezen in da se začutimo med seboj. Da vidijo otroci ljubečo mamo in skrbnega očeta. To bo spomin, vnesen v te male glavice, ko bodo po njem v tej ljubezni živeli vse življenje.