Jernej Vrtovec, voditeljica Tanja Dominko, Gregor Ficko in Kristjan Mugerli | (foto: Rok Mihevc)
Vrtovec: »Vsak, ki ima pet minut časa, išče svoj interes«
Pogovor o Tanja Dominko
Slovenija je na področju prometne infrastrukture v zadnjem obdobju začela delati malo večje korake. Glede na 30 letnico samostojnosti je pravzaprav že čas, da povežemo tudi tiste dele države s prestolnico, ki ne glede na število kilometrov za pot porabijo mnogo preveč časa. Od ideje do izvedbe pa je včasih pot še vedno zelo dolga.
Kje se rado zaplete in zakaj, kako je z zakonodajo, kako z izvajalci, smo se spraševali v tokratni oddaji Pogovor o. Ravno pri projektu tretje razvojne osi se je namreč znova zapletlo pri gradnji južnega kraka. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec: »Zapleta se iz meni nerazumljivih razlogov. Če želimo povezati Belo Krajino z osrednjim delom Slovenije, potrebujemo tako predor Gorjance, ki se že projektira, potrebujemo odsek od Novega mesta do Gorjancev. Ampak zdaj je ustanovljena civilna iniciativa, ki nasprotuje trasi. Zdaj je uspela dokazati ta svoj interes prek upravnega sodišča, da lahko izpodbija potek trase, čeprav je bila ta določena že 2012. Zdaj se vse zamika. Ta pritožba pomeni, da gradbeno dovoljenje ni pravnomočno in ne moremo graditi. Pa bi radi, zagotovljena so finančna sredstva. Razpis je že potekel, lahko dobimo izvajalca v roku treh tednov in žal se postopki vlečejo, ker vsak, ki ima pet minut časa, išče svoj interes, mnogokrat finančne narave. To obremenjuje naše postopke, zato mnogo gradenj stoji, ker se ne da nič premakniti.«
Minister obžaluje, ker bo kratko potegnila celotna regija, ki je tako še naprej prepuščena odseljevanju mladih, pa tudi gospodarstvo ne bo imelo interesa, če ne bo boljših prometnih povezav.
Tudi predsednik Zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS Gregor Ficko, ki je doslej napisal vrsto analiz o gradnji cestnega in avtocestnega omrežja v državi, ugotavlja, da se preveč posluša določene posameznike in skupine. »Pri nas še vedno so postopki moteni iz najrazličnejših vzrokov, bolj ali manj se srečujemo z neupravičeni. Ta zaplet na južnem delu tretje osi je popolnoma nepotreben, državni prostorski načrt je bil sprejet leta 2014 in cesta okoli Novega mesta je bila izredna usklajena in domiselno izpeljana. Mesto se duši v prometu, pa tudi Bela Krajina ima težave, saj ves promet poteka preko Vahte, ki je pozimi zahtevna. Problemi so pri pisanju zakonodaje. Tukaj so vplivi lobijev, ki so zelo močni. To bo treba enkrat presekati. Ne moremo si dovoliti, da prometnico, ki jo čakamo že 30 let, še kar čakamo. Ko bo država sprejela cilje, ki so razvojni, se bo zakonodaja zapisala tako, da bodo postopki tekli nemoteno. To, kar se zdaj dogaja, niso demokratični postulati vplivanja. So skupine z nekim ozkim interesom, ki jim ni všeč, da gre cesta 100 metrov stran od njih. Lahko tudi rečem, da so ceste avtocestnega križa speljane domiselno, čeprav smo v preteklosti poslušali, kako neracionalne so, okolju škodljive. Če se primerjamo z razvitimi državami, kot so Avstrija, Nemčija, Švica, so zelo dobro izpeljane. Rešiti se moramo tega sindroma, ki mu rečemo nagajanje.«
Direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli je dejal, da izvajalci že vrsto let opozarjajo, da je zanje pomembna predvidljivost. »Izkušnje kažejo, da je ključna enakomerna zasedenost kapacitet. V preteklosti so bila nihanja in ravno take pritožbe so dostikrat razlog, da izvajalci ne uspemo pravočasno sprostiti kapacitet, prihaja do zamud in podaljševanja rokov. Trudimo se, da je tega čim manj in da začnemo z deli takoj, ko je pogodba podpisana.«
Ena od skrbi je, ali imamo v Sloveniji dovolj dobre strokovnjake, da bodo vse te načrte zmogli. Direktor Mugerli, katerega Kolektor CPG je največja gradbena skupina v Sloveniji s približno 1000 zaposlenimi, pravi, da kadrov v Sloveniji ni dovolj, za projekt Drugi tir so celo najeli brazilskega in grškega inženirja, fluktuacija je precejšnja, a hkrati je ta projekt velik izziv za zaposlene. Na splošno pa pogreša večji interes mladih za gradbeništvo. S tem se strinja tudi Ficko, ki dodaja, da je tudi zato pomembno, da investicije tečejo ves čas, da je prisotna neka konstanta. To je dobro tako za vpis mladih na tovrstne fakultete, kot tudi za kondicijo podjetij.
V oddaji smo govorili tudi o načrtih na področju investicij v prometno infrastrukturo v prihodnjem obdobju, tudi v železnice, o problemu podražitve surovin in energentov, o predvideni podražitvi projektov, gostje pa so omizje zaključili z odgovorom na vprašanje, kako vidijo Slovenijo čez 20 let.
