Mag. Bogdan Dobnik: Moje pravilo je decembra čim več časa preživeti z družino in umiriti stvari.

Svetovalnica | 10.12.2021, 10:11 Nataša Ličen

Praznični, pred božični čas mnogi težko čakajo, je najlepše obdobje v letu. Bleščave, luči, obdarovanja, v zraku je pričakovanje in še mnogo ostalega, kar ljudi povezuje in osrečuje. So pa žal tudi drugačne zgodbe. Pri društvu Ozara Slovenija, nacionalnem združenju za kakovost življenja, opažajo povečanje duševnih stisk.

V Svetovalnici smo gostili mag. Bogdana Dobnika, diplomiranega socialnega delavca, predsednika društva Ozara Slovenija, ki je dejal, da kljub vse večjim potrebam, ki jih občutijo in vidijo, svoje delo opravljajo s srcem. Čez nekaj let bodo obeležili tridesetletnico delovanja.

"Prizadevamo si izboljšati življenjske pogoje, predvsem ljudem z duševnimi motnjami, ki so dolgotrajnejše in trenutno ne zmorejo samostojno poskrbeti zase. Smo tudi sopotniki njihovim svojcem. Vodilni princip našega dela je, da v ljudeh vedno iščemo dobro, upanje, ki je v njih. Nudimo jim strokovno kot laično podporo, da zaživijo čim bolj kakovostno. Ljudi obravnavamo v skupnosti, v njihovem domačem okolju."

Iščemo dobro, tisto zdravo, kar ljudi pelje naprej, tudi v težkih časih.

December je čas mešanih občutij
»Prazniki na eni strani veliko dajo, mnogim pa povzročijo dodatno stisko. Tistim, ki imajo bližnje, ki imajo podporo in dobro socialno mrežo, ta praznični čas prinaša mnogo lepega. Ljudje, ki so osamljeni in to so ljudje z duševnimi motnjami, pa doživljajo številne stiske in njihove težave se v prazničnem času še poglobijo. Na eni strani smo polni pričakovanj, na drugi pa delamo tudi nekakšno inventuro ali analizo, in če ugotovimo, da ni prav veliko ljudi, ki nas osrečujejo, smo lahko v stiski. Ob opazovanju ljudi prepolnih veselja, ki kupujejo darila in se veselijo, lahko to tistim, ki tega žal nimajo, povzroča žalostna občutja.«

Naučimo se izraziti tudi svoje nezadovoljstvo, čeprav v nekaterih okoljih to ni zaželeno in je znak neke slabosti.

Kaj je Depresija?
»Ni enega vzroka. Vedno je splet dejavnikov, zakaj se pri nekom razvije depresija, zagotovo je zelo pomembno okolje, v katerem živimo, je eden od dejavnikov, ki na nas vpliva, lahko nas podpira ali pa ravno obratno, nas omejuje in dela nesrečne. Duševno zdrav človek se zmore odzivati na spremembe. Ljudje z duševnimi motnjami pa se na to težko odzivajo in imajo težave. Toda, treba je opozoriti, da vsaka potrtost in žalost še nista znak depresije. Poleg okolja je pomemben dejavnik tudi psihološka odpornost za določene težave. Smo dobro opremljeni, že s sporočili iz primarne družine in seveda kako smo se socializirali. Tretji dejavnik pa je biološki, dejstvo je, da se pri ljudeh s starši, ki so imeli duševne motnje, ta dejavnik lahko poveča. Ni pa pravila, vedno je splet okoliščin in odziv na situacije, ko so se stvari nalagale.«

Kreativnost je zelo pomemben vidik našega življenja, ki nas pelje naprej, omogoča širšo sliko. Težava je, da ljudje z duševnimi motnjami svoje kreativnosti ne vidijo ali so jo povsem zatrli, doživljajo se kot nekdo, ki ničesar ne zmore. Pa ni tako, naša osnovna naloga je, kot sem že omenil, da v ljudeh najdemo tisto dobro. In jih spodbudimo k razvoju ter izrazu svojih potencialov. Težko je, če vse življenje živimo v okolju, ki deluje po vzorcu na pol praznega kozarca in ne na pol polnega. Iz tega je nastala znanost kognitivne terapije, imamo določene vgrajene vzorce, ki jih lahko z več preizkušenimi metodami lahko omilimo ali celo odpravimo, jih nadomestimo z ustreznimi. Je pa treba na tem delati.«

Želim se rešiti elektronskih naprav in imeti čim več osebnih stikov. Na tehtnico vedno dam ob koncu leta tudi tisto, kar je bilo dobro. Negativno pa premislim in naredim načrt, kako bom to naslednje leto izboljšal.

»K sreči, starejši kot smo, vse bolj spoznavamo, da so prave vrednote zdravje, družina, ljubezen, bližina. Nasmeški s plakatov in objave na socialnih omrežjih, kjer kar kipi od veselja, so površinske stvari. Vedno je treba pogledati v ozadje, k vsebini. Pri naši populaciji je to velik problem, saj vidimo, kako hitro otroci prevzamejo navade svojih vrstnikov. Odkrit pogovor o tem ali je neko vedenje v redu ali ne, je povsem na mestu. Videti stvari drugače kot jih skušajo prikazati mediji, ker je v ozadju tudi tržna logika. Prav je, da ljudje, ko vidimo neko stvar, pomislimo, kaj je v ozadju, zakaj je ta stvar nastala in vedno presodimo, če se ujema z našimi hotenji in načeli. Ne vzemimo vsega na prvo žogo. Izoblikovati si je treba lastno stališče. To je zelo dragoceno.«

"Pozabljamo, da nam hobiji, tudi tisti na videz nepomembni, dajo veliko in z njimi veliko pridobimo. Ni potrebe, da smo vsi uspešni v istem, v tistem, kar je trenutno moderno. Nekdo nam mora nastaviti zrcalo. Marsikaj znamo in lahko počnemo mnogo reči, s tem si zapolnimo svoj prosti čas, zato ustvarjajmo.«