Kokoši | (foto: Ralph / Pixabay)
Pojav ptičje gripe H5N1 tudi v Sloveniji
Kmetijstvo Robert Božič
Zgodaj popoldne je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sporočila, da je bil na podlagi pozitivnih rezultatov preiskav, včeraj odvzetih vzorcev, danes v Sloveniji potrjen prvi primer ptičje gripe. Okužbo so potrdili pri domači perutnini na manjši kmetiji na območju občine Slovenska Bistrica.
Sum na pojav bolezni je že včeraj postavil veterinar, ki ga je lastnik perutnine poklical po ugotovljenem povečanem poginu. Po opravljenih preiskavah so danes okužbo potrdili. Mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano klinične znake, po katerih rejci prepoznajo bolezen našteva:
• zmanjšano porabo krme in vode (za več kot 5 %),
• padec nesnosti (za več kot 5 %),
• povišan pogin (za več kot 3x od običajnega dnevnega pogina),
• kakršne koli klinične znake (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske, pomodrelost, apatičnost) ali posmrtne spremembe, ki kažejo na aviarno influenco..
V primeru katerega od zgoraj naštetih znakov naj rejci perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja, ki se bo odločil o naslednjih korakih.
Najbolj pomembno je zgodnje odkrivanje okužb
Mag. Breda Hrovatin je v Svetovalnici prejšnji teden povedala: »Stanje v Evropi je kar dramatično. V Nemčiji je največ primerov pri divjih pticah, v Italiji pri domači perutnini. Bolezen je tudi na Madžarskem, Hrvaškem, torej v naši bližini in temu primerno moramo biti previdni inravnati tudi pri nas.« Opozorila je na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni, saj z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se namreč lahko zelo omeji širjenje bolezni in posledično zmanjša gospodarska škoda, ki jih pojav ptičje gripe lahko povzroči.
Aviarna influenca se letošnjo jesen pojavlja v EU državah
Ministrstvo za kmetijstvo ter Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta rejce perutnine že v začetku decembra pozvala k doslednemu spoštovanju ukrepov za preprečevanje okužbe s ptičjo gripo. Za zdaj ugotovljeni podtipi bolezni, ne predstavljajo večjega tveganja za okužbo ljudi, so takrat navedli.
Prenos bolezni z mesom ni dokazan
»Če bi bila žival pred zakolom okužena, prenos s samim mesom ni dokazan. Moramo pa pri mesu upoštevati vsa druga priporočila: dobro prekuhavanje, higiena, menjavanje nožev, ampak to ne velja samo za aviarno influenco, ampak tudi za salmonelo ... Sicer pa morajo iti ptice, ki niso poginile, v neškodljivo uničenje. Tega mesa ne smemo prodajati,« je še povedala mag. Breda Hrovatin v Svetovalnici prejšnji teden.
