Pahor za Radio Ognjišče: Politika razkolov je nevzdržna

Novice | 22.12.2021, 17:55 Alen Salihović Marta Jerebič

Predsedniku republike Borutu Pahorju se prihodnje leto izteka drugi mandat na tem položaju. V pogovoru za Radio Ognjišče je dejal, da smo v tem času v tujini pridobili številne nove prijatelje in nobenega sovražnika. Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije ocenjuje kot »zelo zelo uspešno, nad pričakovanji«.

 Na domačem političnem parketu med uspehe svojega mandata šteje, da je imel do vseh predsednikov oziroma predsednic vlade ’enake vatle’. O vse večjih razhajanjih v politiki pa tudi pri soočanju z epidemijo pa je dejal, da je politika razkolov nevzdržna in da sta za sodelovanje potrebna dva. Pred super volilnim letom meni, da znova lahko oživi taka konsenzualna politika, ki je Slovenijo ustvarila pred 30 leti.

Volilno leto 2022 – Ljudje bodo imeli priložnost, da se izrečejo.

Predsednik republike je o super volilnem letu 2022, ko se nam obetajo predsedniške, parlamentarne in lokalne volitve ter volitve v državni svet, dejal, da bodo imeli ljudje priložnost, da se izrečejo. »Tako rekoč se bo na volitvah prevetrilo skoraj devet desetin slovenske politike – od predsednika države do župana, od poslancev do državnih svetnikov. Redko se zgodi, da imajo v enem letu ljudje tolikokrat priložnost, da se izrečejo. Prihodnje leto bodo imeli to priložnost. Upam, da jo bodo izkoristili. Želim si, kot državljan in kot predsednik, da bi bili zmagovalci ljudje zmerne politične orientacije, ki so pripravljeni sodelovati z eno in drugo stranjo, ki se morda z eno in drugo ne strinjajo, vendar jo spoštujejo, ki v spoštljivem dialogu najdejo kompromise v skupno dobro. Mislim, da taka konsenzualna politika, ki je Slovenijo ustvarila pred 30 leti, znova lahko oživi, vendar je to seveda odvisno od političnih voditeljev, voditeljic in nazadnje ljudi, ki bodo izbrali.«

»Enaki vatli«

Med uspehe svojega mandata šteje, da je v domači politiki sodeloval z vsemi predsedniki vlade, ne glede na to, kdo je ta položaj zasedal, da je imel do njih 'enake vatle'. »Nekateri so pozdravljali moje sodelovanje s prejšnjimi predsednicami ali predsedniki vlad, taisti so potem močno kritizirali moje sodelovanje s predsednikom Janšo in njegovo vlado. Jaz glede tega načela nisem popustil. Tudi z njim in njegovo vlado sodelujem enako zavzeto in moram reči, da zavzeto z mano sodeluje tudi predsednik Janša.«

Med uspehe šteje tudi prizadevanje za krepitev ugleda naše države v tujini. »Mislim, da smo pridobili v tem času številne nove prijatelje, pa nobenega sovražnika.« Med pomembne mejnike šteje tudi dosežke na področju sprave, srečanje z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello na Bazovici.

Politika razkolov je nevzdržna

Na vprašanje o delitvah, ki smo jim priča tudi v času epidemije, pa je odgovoril: »Kaj je značilno za ta čas? Za ta čas je značilno, da politika - ena in druga - ne čutita potrebe po sodelovanju, da vidita v drugem težavo, problem, grožnjo, namesto priložnosti, partnerja, to je ta razlika, ki je nastala in se poglablja. Pred 30 leti države ne bi dobili, če bi bilo tako. Takrat je prevladovala visoka politična kultura, danes prevladuje nizka politična kultura, ki je sestavni del teh razhajanj in razkolov v zahodnih demokracijah. Mislim pa, da se bo vrnila konsenzualna politika, da bo prišlo do renesanse, ker ta politika razkolov je nevzdržna. Ne more trajati večno. Na koncu uniči sama sebe, ker večno iskanje sovražnikov na koncu izključi samega sebe.«

Pahor je izrazil razočaranje, da v dveh letih krize nismo uspeli stopiti skupaj. »Nekateri moji poskusi, če o drugih ne govorim, niso bili uspešni. Če kdo pripisuje vladni politiki morda preveč izključevalnosti, potem moram opaziti, da ni zelo drugače tudi pri opoziciji. Moji pozivi, da bi se sestali in da bi sklenili nek dogovor, da pri ukrepanju zoper covid ravnamo kolikor je mogoče enotno in skupaj, niso naleteli na odzive. Za sodelovanje sta potrebna dva in za prepir sta potrebna dva. Žal se je zgodilo tako, da volje za sodelovanje ni bilo.«

Ni vseeno ali bomo iz te krize izšli s prekuženostjo ali precepljenostjo

»Razlika med prekuženostjo in precepljenostjo so smrtne žrtve. Veliko je trpljenje tistih, ki zbolijo za hudo obliko covida. Izjemen je napor vseh zdravstvenih delavcev, da jih oskrbijo. Zavedati se moramo, da so odložene vse običajne kirurške operacije in druge stvari, ki zadevajo splošno zdravje ljudi. In to zato, ker je v enem delu javnosti tako odločno stališče do cepljenja, še manj je razumljivo odklanjanje splošnih ukrepov za zajezitev epidemije, kot je denimo nošenje maske in podobno,« je dejal.

Mislim, da bi se drugače obnašali vsi skupaj, če bi umirali mladi ljudje

Nadaljeval je z zelo osebno zgodbo ter se osredotočil na starejše, ki so izgubili boj s covidom in bili precej zaznamovani v času epidemije. »Zelo težko sem v začetku krize sprejel dejstvo, da so bili domovi za starejše občane tako stigmatizirani. Samo malo pred začetkom krize je bila moja mama v domu za starejše, sicer je potem umrla v bolnici, ampak videl sem, čutil sem z ljudmi, ki so ostali sami, niti svojci niso mogli do njih. Nekateri so umirali sami, svojci niso mogli do njih. To so bile hude, hude preizkušnje za ljudi, mi smo pa v strahu seveda pred širitvijo epidemije zapirali domove neprodušno. Ta osamljenost in to pri mnogih starejših ljudeh, ki so se poslavljali od življenja, ta bo za vedno zaznamovala te družine. Za vedno. Sam se se od mame poslovil tako, da sva se držala za roko, to mi je veliko pomenilo, da sem se lahko normalno poslovil od ljubečega človeka. Mnogi tega niso mogli zaradi covida in takrat tiste mesece sem res zelo trpel. Tudi javnost ni razumela mojega poskusa, da bi kot predsednik republike na svoj način poskusil izraziti solidarnost z njimi. Tudi to me je bolelo. Kljub temu sem malček kljubovalno vztrajal, ker se mi je zdelo prav. Mislim, da bi se drugače obnašali vsi skupaj, če bi umirali mladi ljudje.«

Predsedovanje Svetu EU

Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije ocenjuje kot »zelo zelo uspešno, nad mojimi pričakovanji. Nekoga bo to presenetilo. Vendar bi rad rekel, da sem tako zaradi covida kot zaradi domačih in evropskih ter splošnih zadev ocenjeval, da slovensko predsedstvo ne bo moglo dati takega pečata, kot pa ga je pustilo. Dal bom nekaj primerov: Dolgo časa je Evropa spala za krmilom širitve, Slovenija jo je zbudila. Tukaj je bil vrh (EU-Zahodni Balkan), nekatere obveze, ki so pomembne, napredki v širitvenem procesu, žal ne tudi z rešitvijo problema med Bolgarijo in Severno Makedonijo. Ampak na vrhu – vse, kar smo naredili na tem področju, je preseglo moja pričakovanja.«

Veliki premiki so bili storjeni tudi pri zapiranju dosjejev, na primer pri dogovoru o minimalni plači, digitalni prihodnosti: »To so pospeški, ki jih niso pričakovali niti drugi v EU. Zato tudi tako visoke ocene. Seveda, nekateri si bodo zapomnili to predsedovanje po tvitih predsednika vlade. V redu, nihče ni popoln. Takih tvitov – jaz jih ne bi napisal, morda še kdo drug ne – on jih pač je. Je pač tak predsednik in tako vodi državo v dobrem in slabem. Ampak mislim, da je kot predsednik vlade s svojimi ministri zelo dobro opravil z vodenjem Sveta EU in izrekam čestitke za to.«

Različne vrednote

Slovenija, Madžarska in Poljska so se znašle sredi kritik zaradi vladavine prava. Razlog je tudi v različni interpretaciji vrednot. Nenazadnje smo v tem smislu s strani Evropske komisije priča poskusom brisanja božiča. Kako predsednik Pahor gleda na to spreminjanje evropskih vrednot? »Mislim, da smo se Evropejci v Srednji in Vzhodni Evropi želeli pridružiti Zahodni Evropi, da bi delili njihov pogled na te skupne vrednote - vrednote, ki so nam zdaj skupne: vladavina prava, svoboda medijev itn. Zdaj pa se nam zdi, kot da moramo spomniti na to, da smo imeli drugačno zgodovino in zato moramo tudi drugačno razumeti te vrednote – da torej nimamo enakega razumevanja teh vrednot, ampak različno razumevanje. Rekel bi, da smo želeli skupaj, da bi na enak način razumeli te vrednote in da moramo tudi danes stremeti k temu. Seveda so neke razlike med zahodom in vzhodom zaradi zgodovine, vendar moramo stremeti k temu, da te razlike presegamo, ne poglabljamo.«