Barbara Zobec | (foto: Rok Mihevc)
Vrhovna sodnica Barbara Zobec o primeru Patria: Ves postopek je bil čuden
Alen Salihović
12. decembra pred sedmimi leti so ustavni sodniki na prostost iz zapora po skoraj pol leta izpustili predsednika SDS Janeza Janšo. Zaradi primera Patria, ki ni bil nikoli razrešen, je bil zaprt od 20. junija 2014. Dne 7. septembra leta 2015 pa je v tej zadevi sodnica okrajnega sodišča v Ljubljani Tanja Lombar Jenko leta 2015 izdala sklep o zastaranju obtožnic proti Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Crnkoviču. Nedavno je vrhovna sodnica Barbara Zobec na srečanju s Civilno iniciativo Prebudimo Slovenijo o primeru Patria dejala, da kje bil postopek ves čas čuden.
Vrhovna sodnica je uvodoma povedala, da pri prvem sojenju ni bila v senatu, je pa po objavi sodbe ostala na stališču, da takšen izrek kot je, ne more predstavljati konkretizacije kaznivega dejanja, konkretizacije očitka, zoper katerega bi se obdolženec lahko branil: »Ker načelo zakonitosti ne zavezuje samo zakonodajalca temveč tudi uporabnike zakona, to se pravi tožilce in sodnike, pomeni, da mora biti očitek v izreku tako konkretiziran, da se obdolženec lahko zoper ta očitek brani, da lahko dokazuje alibi in tako naprej... Po drugi strani pa preprečuje ponovno sojenje o isti stvari. To se pravi, ne more se očitati praktično prepis abstraktnega kaznivega dejanja iz zakona.«
Temu so po besedah Zobčeve v tistem času pritrdili tudi vsi drugi pravniki med njimi Klemen Jaklič, Franc Testen, Blaž Kovačič Mlinar, Matevž Krivic, Matej Avbelj, Jernej Letnar Černič. A vseeno je prišlo do obsodbe, zadeva je padla šele na ustavnem sodišču, »kjer so pa jasno zapisali, da je bilo kršeno načelo zakonitosti, da ne v izreku in tudi ne v obrazložitvi ni niti enega konkretnega očitka obdolžencu«.
Temu je sledilo novo sojenje, še prej pa je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti. V nadaljevanju primera je bila Barbara Zobec predsednica senata. Spomnila je, da je takratna pravna praksa določala, da mora biti zahteva po razveljavitvi ponovno odločena v dveh letih. »Ampak, da ni predolgo odprt ta rok, mora sodišče odločiti v dveh letih, in tega smo se v vseh postopkih držali. V tem konkretnem primeru, zdaj lahko ugibamo, da zato, da ne bi bilo treba izreči oprostilne sodbe po prvi točki, sodišče ugotovi zastaranje in se upre na ločeno mnenje enega od sodnikov. To se pravi, vedela je (op. sodnica Tanja Lombar Jenko) za načelno pravno mnenje obče seje, vedela je za odločitev ustavnega sodišča, ampak ne, njo je prepričalo stališče enega od sodnikov. In ker gre za dejanje, ki ima kratek zastaralni rok, je štela, da tudi po pravnomočnosti šteje zastaranje in je zastaralo.«
S tem se obramba ni strinjala, saj je želela oprostilno sodbo, do česar pa ni prišlo. Kljub temu, da bi postopek moralo nadaljevati, je z zastaranjem to onemogočilo. Barbara Zobec je tudi dejala, da ne drži očitek, da je primer zastaral zaradi tega, ker Janša ni hodil na sodišče: »Zakon o kazenskem postopku v skrajšanem postopku dopušča, da ko je obdolženec enkrat zaslišan in sodišče ne oceni, da je njegova navzočnost nujna, mu ni treba hoditi na obravnave ampak postopek teče. S tem se sojenje prav nič ne zavleče.«
Prav zato ocenjuje, da je bil ves postopek zelo čuden. »In če k temu upoštevamo vsa dogajanja ob pozivih kolegom sodnikom, da je treba strniti vrste zoper obdolženca, je zadeve precej čudna,« je o primeru Patria na srečanju Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo povedala vrhovna sodnica Barbara Zobec.
