Odmikanje od demokracije v Evropi

| 04.12.2021, 15:12 Marta Jerebič

Papež Frančišek svoje 35. mednarodno potovanje nadaljuje v Grčiji. V Atenah, zibelki demokracije, je izrazil zaskrbljenost zaradi odmikanja od demokracije v Evropi. Evropske voditelje je pozval, naj ne popuščajo zapeljivosti avtoritarizma in populizma, ampak naj na celini obnovijo humanizem, ki spoštuje življenje, najšibkejše in stvarstvo.

Zaskrbljenost zaradi varnosti, omamljenost zaradi potrošništva, utrujenost in nezadovoljstvo - vse to vodi v nezaupanje. A rešitev po papeževih besedah ni v razglašanju nemogočih obljub ali sprejemanju raznih abstraktnih ideologij, ampak v sodelovanju vseh, umetnosti skupnega dobrega, pri čemer je prednostno skrb treba nameniti najšibkejšim.Tu spomnimo, da Grčija ostaja v primežu dolgoletne finančne krize, nekateri otoki se soočajo z višjim številom migrantov, kot je lokalnih prebivalcev. Papež je bil kritičen, da Evropa pri upravljanju migrantskih tokov včasih zablokira in deluje neusklajeno, namesto da bi bila motor solidarnosti. Za to je okrivil nacionalni egoizem.

Migranti bodo v ospredju tudi jutri, ko bo papež na Lezbosu obiskal sprejemni center. Že včeraj pa je njihovim zgodbam prisluhnil na Cipru in ob tem opozoril, da v državah, od koder vstopajo v Evropo, živijo na krajih, ki so podobni koncentracijskim taboriščem 20. stoletja. Primer je Libija, križišče poti za številne migrante, ki poskušajo priti v Evropo. V tamkajšnjih taboriščih živijo v nečloveških razmerah, številni so žrtve zlorab in nasilja.

»Beremo zgodbe o koncentracijskih taboriščih prejšnjega stoletja, o nacističnih in stalinističnih, in se sprašujemo – kako se je to lahko zgodilo. Vendar bratje in sestre – dogaja se tudi zdaj, na bližnjih obalah, mostovih suženjstva.«
Gledamo, kaj se dogaja, in najslabše je, da se na take oblike suženjstva privajamo, je dejal papež in dodal, da je to »resna bolezen, za katero ni antibiotika«.