Karitas: »Tisti, ki pridejo po pomoč, se čutijo sprejete in žal jim je, da se niso opogumili že prej.«

Svetovalnica | 26.11.2021, 10:18 Mirjam Judež

Smo v tednu Karitas, ki letos »praznuje« 31. obletnico delovanja. Zato smo v Svetovalnici govorili o njihovih programih pomoči in o delovanju v tem posebnem času epidemije. Z nami je bila strokovna sodelavka nadškofijske Karitas Maribor Sibila Nidorfer. »Oblike pomoči so tudi v času covida ostale enake. Karitas je zelo močna v tem, da se lahko hitro dobro reorganizira, prilagodi, da ljudje res stopijo skupaj.« Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Program Ljudska kuhinja: v času covida ljudje pogrešajo druženje ob toplem obroku

»V tem času je udejanjanje pomoči malo drugačno. V sklopu programa Ljudska kuhinja, kamor so prejemniki prej prihajali na kosilo k nam v naše prostore in tam lahko pojedli, se podružili, pogovarjali, sedaj zaradi ukrepov to ni mogoče. Zdaj pridejo po kosilo in ga odnesejo domov. Opažam, da pogrešajo druženje in to, da pojedo kosilo nekje na toplem za mizo. Ti prejemniki pridejo na kosilo že veliko prej, preden se kosilo začne deliti, da bi se srečali z nekom, radi pa ostanejo tudi po kosilu oz. jih srečamo v bližnji okolici na klopeh. V zadnjih mesecih se je povečalo povpraševanje po toplih obrokih, pridejo zelo različni ljudje. Ne pridejo samo starejši, tudi mlajši pridejo, pari, res zelo različna populacija. Revščina ne izbira.«

Prostovoljci ne delijo le hrane, ampak tudi toplo besedo, nasmeh …

»Zelo močna je mreža prostovoljcev in sodelavcev Karitas. Zelo radi pridejo, zelo radi opravljajo to delo, radi pristopijo do prejemnikov, ki pridejo po kosilo, po hrano. Nismo samo tekoči trak, da damo kruh, rečemo zdravo, adijo, tu zraven je tudi pogovor. Prostovoljci na tem programu se poznajo z uporabniki, ki jim zaupajo zgodbe. Če koga dlje časa ni, vprašajo, če je kaj narobe, res se vidi, da je vzpostavljen ta odnos.«

Med prostovoljci niso samo upokojenci

»Veliko populacije je zajete med prostovoljci. Tudi starejši so, ki jim je fajn, da še nekaj delajo, se počutijo koristne. Prostovoljci so tudi mlajši, vključimo dolgotrajno brezposelne. Med njimi pa so tudi mlajši, ki se vključujejo preko Young caritasa. Oni prevzamejo večerni del, grejo v trgovine, prevzamejo hrano, pomagajo pri dobrodelnih akcijah, se vključujejo v učno pomoč … Vsak je dobrodošel.«

Paketi hrane, plačilo položnic

»Delimo mesečne evropske pakete, pomagamo pri plačilu položnic, v programu Donirana hrana donirajo viške hrane iz trgovin. Zdaj imamo v Mariboru vključenih 29 različnih trgovin. Pomagamo pri plačilu položnic, sploh kurjave v teh hladnih dneh. Opažamo, da so stiske podobne kot vedno, a zdaj se k nam znova vračajo ljudje, ki kar nekaj let niso potrebovali naše pomoči. Precej je novih, ki doslej še niso potrebovali pomoči.«

Učna pomoč

»Lani smo to izvajali preko Zooma, v tem šolskem letu imamo še v živo. Otroci radi pridejo, radi so skupaj, tudi tu je primanjkljaj, da se ne moremo potem še družiti. Učne ure potekajo v paru. Prostovoljke zelo rade to počnejo. Ko jih opazujem, vidim, da je to tudi osebna rast za njih.«

Mladi prostovoljci se zelo učijo drug od drugega, kako nekdo pristopi, si pomagajo v situacijah, dogodkih. Med njimi in pa z uporabniki se razvija odnos, dialogi.

Vsak človek nosi svojo zgodbo, vsak je sprejet

»Na Karitas prihajajo različni ljudje. Nekateri rabijo zelo dolgo, da se opogumijo in pridejo po pomoč, drugi lažje pridejo. Vsak, ki pride, pokliče ali potrka na vrata, ga sprejmemo, naredimo individualni pogovor, odpremo prostor, da lahko človek pove svojo zgodbo, pove, kaj potrebuje, skupaj pogledamo, kje mu lahko mi pomagamo, kateri program bi lahko bil najbolj primeren zanj. Tudi tukaj so omejitve. Na programu Donirana hrana je trenutno kar čakalna lista, kar ni prijetno. Če nekdo pride po pomoč, bi mu radi takoj pomagali, a potrebe so trenutno večje od naših zalog. Slišala sem zelo različne, težke zgodbe. Tisti, ki prihajajo, povedo, da ko se enkrat opogumijo in pridejo, se res čutijo sprejete in da jim je na nek način žal, da si niso upali priti že prej. Nekateri čutijo tudi to, da bi sami želeli nekaj vrniti organizaciji ali ljudem, ki to pomoč potrebujejo.«

Vsak ne more opravljati tega dela, ni enostavno, nekateri prejemniki pomoči so agresivni, nehvaležni …

»Ravno naslednji teden imamo predavanje Sočutno delo s prejemniki pomoči. Zelo se zavedamo, da je pomembno, kako nekdo pristopi, kako izroči tisti kilogram moke sočloveku. Vsak dan se pogovarjamo o tem s prostovoljci, zaposlenimi. Tam so zgodbe. Ko daš hrano, jo lahko človek sprejme tudi z jezo, agresijo. Kako pristopati k takemu? Ni vedno tako, da ko nekdo dobi kruh, da je zanj zelo hvaležen. Tudi tu lahko pride do konfliktov, težke situacije.  Trudimo se razumeti, zakaj je nekoga neka situacija vznemirila, drugega pa ne. Nekdo lažje pristopi k starejšemu, drugi k mami, ki pride tja z otrokom. Imamo predavanja in izobraževanja.«

Program vključevanja dolgotrajno brezposelnih

»Sodelujemo v pilotnem projektu, v katerega vključujemo dolgotrajno brezposelne ravno s tem ciljem, da bi se lahko ljudje ponovno dobro zaposlili. Pri nas so vključeni kot prostovoljci, je pa tu še državni sistem, ki je takšen, kot je in delamo v tej smeri, da bi lahko vplivali ali vsaj nekaj doprinesli k tej politiki zaposlovanja, da bi se lahko ljudje vključili tudi s svojimi pomanjkljivostmi. Da bi se lahko pri ljudeh uporabilo tisto, v čemer so močni.«

Zgodbe so zelo različne. Težko sodimo, težko rečemo: »Naj gre delat!« Ne vemo, kaj je zadaj, zakaj ta oseba ne more ali ni sposobna 8 ur delati vsak dan.

Prostovoljci so dobrodošli

»Sprejemamo nove prostovoljce. Pogledamo, kaj bi ta oseba želela, kje je močna, kaj bi lahko prispevala, kje imamo mi potrebe. Tu so še starejši, ki so doma osamljeni. Karitas še zelo razvija svoje programe, zaveda se, kaj vse bi še bilo potrebno, je pa za vse potreben čas … Tisti, ki bi vas zanimalo prostovoljstvo na Karitas, se za štajerski konec lahko obrnejo na Nadškofijsko karitas Maribor.«

Vabljeni k poslušanju Svetovalnice.