Matjaž Merljak
Marko Zupan
Helena Križnik
p. Branko Cestnik (foto: Izidor Šček)
p. Branko Cestnik | (foto: Izidor Šček)

Kakšne pozitivne občutke je p. Cestnik sredi jeseni dobil o naši družbi in kakšno lekcijo so nam dali samotestirajoči se otroci ...

24.11.2021, 13:51 Rok Mihevc

Ali prihaja do kakšnega poenotenja slovenske družbe v boju zoper koronavirus? To smo se vprašali v tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj, v kateri smo gostili p. Branka Cestnika, s katerim smo se sicer pogovarjali tudi o podnebnem vrhu v Glasgowu, kjer smo doživeli blišč in bedo dejanj. Oddajo je vodil Jože Bartolj.

Korak naprej, ki ga je naredilo ljudstvo in ne novinarji

P. Branko Cestnik spodbudno ocenjuje, da se je to jesen pojavilo nekaj, kar bi rekel, da da misliti, "da smo se Slovenci začeli obnašati bolj trezno, čeprav smo imeli manifestacije. Ne smemo gledati, da se stvari dogajajo samo v Ljubljani na Trgu Republike. To je del Slovenije, ne pa vsa. 99,9 odstotkov Slovencev ne gre na Trg Republike, ni udeležen na teh stvareh, se ne prepira na Twitterju, ampak živi in poskuša živeti s tem virsuom. Nekateri ga ne priznajo, drugi se cepijo hitro. A se mi zdi, da je bil odziv šolstva, tako 1. septembra kot 15. novembra, dober. Starši in šolniki so obe preizkušnji, štartanje šolskega leta in samotestiranje otrok, v veliki večini dobro speljali. Pokazali so odgovornost in inteligenco v teh zmedenih časih. Kar kaže na zrelost in modrost. Če pa si gledal samo politično dogajanje ali politično nabijanje, se ti je konec avgusta zdelo, da bo 1. septembra apokalipsa, vse zmešano, vse bo znorelo, enako sem imel zdaj občutek pri samotestiranju, da nas bodo palčke ugonobile in bomo en proti drugemu kot človek človeku volk. Pa ni bilo nič od tega. Nekaj je bilo, ena motorka v Solkanu je zapela, bilo je nekaj staršev, ki so prevzeli odgovornost in se tako otroci šolajo na daljavo, zaprli so eno šolo, načeloma pa je šlo gladko skozi in tu se kaže lep korak naprej, ki ga je naredilo ljudstvo in niti ne novinarji."

Posnetek celotne oddaje vam je na voljo tukaj.

Katastrofa samotestiranja, ki je ni bilo

Če smo gledali zadnjo četrtkovo Tarčo na RTV, je bila ta po Cestnikovih besedah pripravljena na katastrofo, kataklizmo, ki se naj bi zgodila v sredo zaradi samotestiranj. "A je ni bilo in je bila tematsko odveč, mlatenje prazne slame, ker ni bilo kataklizme, kot so morda nekateri pričakovali, predvsem tisti, ki so vajeni, da mora ta koronavirus nagajati vladi in institucijam. In tudi se mi zdi, da čeprav anticepilci ostajajo na svojih mestih, je želja pri ljudeh, da premagamo koronavirus. V smislu, sem proti cepljenju, ampak nekaj bom pa naredil, da koronavirus premagamo. Ta odgovornost se mi zdi prisotna, vsaj koliko vidim po Twitterju in zlasti po Facebooku, ki je bolj ljudski, vidim to premikanje, ki daje upanje, da bomo pozimi zmogli še kak korak več."

Facebook disertacije in permisivna vzgoja so naredili svoje

Vprašanje so vedno starši, kar se otrok tiče, ki, če jim predstaviš problem kot del programa, večjih težav ne delajo. Ves strah, ki ga otroci prinesejo v šole, prinesejo Iz družin in to od tistih, ki imajo svoje politično stališče. "Berejo Facebook disertacije kako korone ni ali je vse skupaj uvod v svetovno diktaturo in to prenašajo na svoje otroke, ki tega ne berejo in se s tem ne ukvarjajo." Je pa v ozadju po mnenju Cestnika tudi permisivna vzgoja, ki je naredila svoje in je zelo vplivala nav se. "Po persmisivni vzgoji je vse travma. Tudi pogreb babice je travma. Sam se jih dal kot deček kar nekaj skozi, pa se mi zdi, da nisem travmatiziran zaradi tega. Permisivna vzgoja zelo dela na temu, kako se otrok travmatizura."

V ozadju je vznik te permisivne ideje. In ravno otroci in šolniki, ki poznajo otroke, so pokazali, kaj otrok zmore in tudi otroci so dali neko lekcijo. 

"Noge so narejene tako, da preskočijo oviro"

A otrok je človeško bitje, da se preizkuša in da premaga preizkušnje. "Noge so narejene tako, da preskočijo oviro, človeški duh je narene, da preskoči eno anksiozno, tesnobno stanje, ki se lahko pojavi v takšnih časih kot je koronavirus. Vsi smo v novih izzivih, tudi duševno smo na preizkušnji. Veliko je negotovosti, veliko narčtov je padlo v vodo. V ozadju je vznik te permisivne ideje. In ravno otroci in šolniki, ki poznajo otroke, so pokazali, kaj otrok zmore in tudi otroci so dali neko lekcijo. To bi dodal k tistim pozitivnim občutkom, ki sem jih dobil sredi jeseni."

Kako so protikoronski ukrepi kot našnitan švicarski sir

V vrsti bodic, ki smo jih lahko prebrali, je tudi ta, da če so vsi v šolah negativni, zakaj morajo potem nositi maske ... "Pri epidemioloških ukrepih mi je všeč razlaga, da je to "našnitani narezani švicarski sir". Skozi eno šnito bo korona šla skozi, če bo druga zraven, že težje, ker bo ena luknja malo drugače postavljena kot prej. In več takih šnitk, pa sploh ne pride skozi. Ena izmed teh šnit so tudi maske, ki so pripomoček, da svojega dihanja ne širimo preveč v prostor. Že v srednjem veku so jih nosili, kot neke kljune, v katerih so bila zelišča, ki so filtrirala zrak."

Komu respirator in komu ne ...

Razmere so take, da jih naše zdravstvo ne obvladuje več, da je več bolnih kot jih uspemo v bolnišnicah, predvsem zaradi osebja, kakovostno obdelati in približno mesec dni bo ta kapica še nad tem. Zaradi množine pacientov, se zna zgoditi, da bo osebje prisiljeno presojati, kdo bo prišel do kvalitetne obravnave z napravami za predihavanje in kdo ne. "To je tisti zloglasni Bergamo, ker so v njem morali tako delati in to že čisto na začetku epidemije, ko ni bilo cepiv, malo se je vedelo o kovidu, bolnišnice niso bile pripravljene na tako veliko število bolnikov naenkrat. Morali so se odločati, komu dati respirator in komu ne, o tem so se odločali po letih, kdo ima več možnosti, močnejše telo ... to je ta strahotna prerokba, da se nam lahko zgodi Bergamo, da se bodo zdravniki odločali, komu dati respirator in komu ne. Do zdaj se nam je zdelo, da se to v našem zdravstvu ne more zgoditi, ampak se lahko. Upam res, da ne bo prišlo do tega trenutka, ker bo tudi zdravnikom zelo težko. Vse življenje se boš spominjal, kako si se odločal, čeprav si se pač odločal po svoji vesti in v nujnih razmerah. Če bo šlo tako naprej, upam vsaj, da bomo lahko bolnike peljali v sosednje države ali bodo zdravniki prišli iz tujine in vsaj malo oblažili situacijo."

Tudi če bi bila na oblasti leva opcija, bi bile številke podobne... 

Kaj pa očitek, da smo celo poletje imeli čas, da bi to uredili kapacitete, a se to ni zgodilo in zdaj smo spet "nepripravljeni". "Postelja in apparat nista taka težava kot osebje. Če imaš bolnika in aparat, moraš imeti tudi ljudi zraven in to sposobne, ki pa jih ni. Ni dovolj kadra, da bi lahko od poletja do jeseni izobrazili osebje, so tudi sami odhajali in zbolevali. To so neokusna natolcevanja. Človek se mora spoznati na te stvari." Kaj pa misel, da so hoteli zrušiti vlado, pa so zrušili zdravstveni sistem ... "To leti na opozicija, pri nas je pač taka, da je to delala leva pozicija, v Avstriji in Španiji pa desna. Opozicija mora v takih razmerah imeti dovolj intelligence, da vidi, da ji bo sodelovanje prineslo točke. Če misli, da ji bo sodelovanje v skupnem boju proti koronavirusu o odneslo točke, potem nima dovolj te intelligence in državniške drže. To velja za levo in desno opozicijo po Evropi. Težava je v tem, da je koronavirus tisti, ki je bolj pametni od nas. Poleti si lahko sesuval oblast in delal velike manifestacije, zdaj je prišel četrti val, ki je pokazal, da bi morali ravnati drugače. Mislim pa, da četudi bi bila leva opcija na oblasti, bi bile številke podobne. Kot je v oddaji Faktor dejal Sebastjan Jeretič, če daš črto od Atlantika do Črnega morja, s mona sredi te črte, pri Atlantiku se uspešno bobujejo, pri Črnem morju zelo neuspešno. Mi smo na sredini, tako da morda le ni vse tako odvisno od politike, ampak bolj od neke mentalitete, ki jo imamo v sredinskem prostoru, ki nas zaznamuje,da smo se v epidemji odzvali tako kot smo se."


Tega ne smemo jemati kot Božjo kazen, je pa preizkušnja. Bog ne kaznuje, všeč pa mu je, če mi v preizkušnja zdržimo in se izkažemo ter naredimo tisto, kar moramo.

Zahod se je spet bolj izkazal kot vzhod.

Evropa je trenutno najbolj okužen kontinent, slabo smo se bojevali in našega izpita nismo naredili. Cestnik ob tem še pravi, da sedaj vidimo, da se proti koronavirusu ne moremo bojevati samo kot družina, narod, ampak tudi kot kontinent. "Agenda svobode je v Evropi najbolj razširjena, kot svobodnjaško, kot odsotnost dolžnosti. Zahod se je spet bolj izkazal kot vzhod. Če bi primerjal staro filozofsko delitev med bogom Apolonom in bogom Dionizijem. Vzhod je bolj dionizičen, veseljaški, čustven, "lako mi to čemo, niko nam ništa ne može", medtem ko je zahod bolj apolonovski, premišljen, razumski ..."

Šokirana je bila, ko je videla, kako epidemiološki neresni smo. Da niti epidemiologom ne povemo, kako smo zboleli, prikrivamo, s kom smo se družili ...

Mikrobiologinja na obisku doma šokirana kako epidemiološki neresni smo

Povedal je še, da ga je poleti obiskala nekdanja skavtska voditeljica, sedaj dr. mikrobiologinja iz ZDA dr. Klara Bojanovič na visokotehnološki podjetju, kjer se ukvarjajo s sekvencioniranjem genoma in analizo novih sevov koronavirusa. "Šokirana je bila, ko je videla, kako epidemiološki neresni smo. Da niti epidemiologom ne povemo, kako smo zboleli, prikrivamo, s kom smo se družili ... Omenila je tudi najbolj pesimistični scenarij za pomlad 2022, ker vzhodna Evropa na tako lahkoten in malce vraževeren način goji ta virus, bo prišlo do novih mutacij in če bodo te močne, jih tudi ta cepiva ne bodo mogla zadržati."

SPOZNANJE VEČ, PREDSODEK MANJ

Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Spoznanje več

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Cepljenje je edino orožje, ki ga imamo, da ustavimo širjenje smrtonosnega virusa. (photo: CDC / Unsplash) Cepljenje je edino orožje, ki ga imamo, da ustavimo širjenje smrtonosnega virusa. (photo: CDC / Unsplash)

So cepiva res od hudega duha?

Na novomeško škofijo se je obrnilo več zaskrbljenih vernikov. Slišali so namreč, da naj bi bilo cepljenje povezano z delovanjem hudobnega duha. Škof Andrej Saje je v odgovoru zapisal, da ...