Dr. Hawlina: "Če najdemo raka prostate pravočasno, je petletno preživetje skoraj 95-odstotno."

Svetovalnica | 23.11.2021, 16:04 Mirjam Judež

V zdravstveni Svetovalnici smo spregovorili o raku, ki moške v Sloveniji najpogosteje ogroža, o raku prostate. Naš gost, urolog dr. Simon Hawlina s Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana, pravi, da je zelo pomembno odkriti agresivne oblike raka na prostati, saj jih z operacijo ali obsevanjem lahko ozdravijo. »Na leto odkrijemo 1.600 bolnikov z rakom na prostati, umre pa jih 400, kar predstavlja velik zdravstveni problem. Po številu obolelih za rakom na prostati in umrlih Slovenija nad evropskim povprečjem.« Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

V času epidemije ljudje manj iščejo zdravnika

»Ugotovili smo, da je v času epidemije manj ljudi prihajalo do zdravnika, kar pomeni, da so posledično manj pogosto opravljali test PSA, ki pripomore k temu, da raka prostate odkrijemo zgodaj, manj smo opravljali ultrazvoke. Število čakajočih na operativni poseg se je precej zmanjšalo. A to ne pomeni, da je rak prostate izginil. Ljudje z diagnozo hodijo po Sloveniji in kar malo se bojimo, kaj se bo zgodilo po koncu epidemije, ko bo diagnostika stekla in se bo ta številka moških z rakom prostate močno povišala.«

Zelo pomembno je pravočasno odkriti posameznike z agresivno obliko raka na prostati

»Če najdemo raka prostate pravočasno, je 5-letno preživetje skoraj 95-odstotno. Če smo prepozni, pa ta odstotek pade pod 30 %. Tu je velika razlika. Zelo pomembno je, da zadevo odkrijemo pravočasno, je pa res, da se ti raki med sabo razlikujejo. Rak prostate delimo na nizko, srednje in visokorizičen, naša naloga je, da poiščemo srednje in visoko rizične, ki bolnika življenjsko ogrožajo in jim potem lahko z operacijo, obsevanjem rešimo življenje. Pred leti so v Ameriki opravljali obdukcije mrtvih moških med 70 in 80 let. Kar tretjina jih je imela raka na prostati. Ti ljudje niso umrli zaradi raka prostate, ampak zaradi drugih bolezni, ob njih pa so imeli še raka prostate, neagresivno obliko. Ključno je pravočasno odkriti visokoagresivne rake po 50. letu, ne šele čez 30 let.«

Po 50. letu je smiselno izmeriti PSA

»Če gledam iz izkušenj bolnikov, s katerimi delam, je po 50. letu smiselno izmeriti PSA in na podlagi izvida ukrepati. Imamo posebne smernice, po katerih se ravnamo in določamo intervale merjenj PSA. Pomembno je tudi pogledati, kako je bilo v družini. Če je imel kdo v bližnjem sorodstvu raka na prostati, ta pregled PSA opravimo prej. Če je imela mama raka na dojki, na jajčnikih, je to lahko povezano tudi z genetskimi motnjami, ki lahko povzročijo agresivnejšo obliko raka na prostati in včasih zbolijo že pred 50. letom. Pri ženski se ta motnja prenese na moškega. Rak prostate je dolgo časa klinično nem, bolniki ne občutijo težav z uriniranjem, erekcijo, ne opazijo krvave vode ali kakršnihkoli bolečin. Ko bolezen počasi napreduje, pa pridejo težave. Krvava voda, motnja ledvične funkcije, če se metastaze razširijo na kosti, pride do določenih mikrofraktur, bolečin … Ti bolniki so precej ubogi.«

Kaj je PSA?

»PSA je encim, ki je zadolžen za to, da razgradi sluz na materničnem vratu, da semenčece pride do jajčeca. To je njegova funkcija in je organsko specifičen. Imamo ga vsi moški. Raziskave pa so ugotovile, da če je ta marker povišan, obstaja večja možnost za raka na prostati. Nekaj tega markerja PSA encima se lahko izloči v kri in pri raku se te membrane, ki držijo PSA zunaj, nekako porušijo in več tega PSA pride v kri. Vse, kar je nad mejo 3 ali 4, je sumljivo za raka. Vendar se moramo zavedati, da ni le rak tisti, ki povzroča povišanje PSA. Tudi vnetje, velika prostata proizvaja več PSA, posegi v kirurgiji, diagnostiki, kot je kolonoskopija, cistoskopija, to vse povišuje PSA. Tudi spolni odnosi lahko povišajo PSA, a ne za dovolj veliko. In pa kolesarjenje. Če dolgo časa kolesariš, se poviša PSA v krvi.«

Merjenje PSA

»To je krvna preiskava. Na voljo je v mnogih laboratorijih, zelo dostopna, cena je pod 10 €, sicer zastonj, če prideš do specialista. Na vsake toliko časa je morda vredno stopiti do laboratorija in si izmeriti PSA.«

Ženska lahko odigra pomembno vlogo

»Ko sem začel s specializacijo, so v ambulanto prihajali pari, žena je pripeljala moža na pregled. Zadnja leta je bolje. Imamo tudi določena društva, gibanja, kot je Movember, Društvo za zdrava sečila, Društvo onkoloških bolnikov, ki osveščajo ljudi, da je preventiva boljša kot kurativa. Ljudje so vedno bolj informirani, pozanimajo se o svoji bolezni, a ženske lahko odigrajo veliko vlogo, saj vsakodnevno opazujejo svojega partnerja, predvsem, kolikokrat gre ponoči na vodo, če so motnje v erekciji, če so madeži (morda krvavi) na spodnjicah … To je lahko znak, da je smiselno opraviti pregled pri specialistu urologu.«

Prav nič ni narobe, če žena pripelje moža na pregled, pomembno je, da je pravočasno. Za vsakega bolnika se kar najbolje potrudimo in vedno nam je žal, če pride kakšen mlajši zamujen primer do nas. Če bi si kri pregledal 10 let prej, bi ga morda lahko rešili.

Pomemben je tudi ultrazvok trebuha

»Ta preiskava je neboleča, zelo dostopna v Sloveniji in lahko marsikdaj razkrije tumor ne samo na prostati, ampak tudi na ledvici, jetrih, trebušni slinavki in sečnem mehurju. Preko osebnega zdravnika pridemo z napotnico do te preiskave. Urologi si želimo, da bolniki pridejo s to preiskavo že na pregled, saj tako izvemo veliko informacij o samem stanju bolnika. Sledi čisto klinični pregled, bolniku pregledamo prostato skozi zadnjično odprtino, potipamo, ali je prostata gladka ali so kakšne trše spremembe v tem predelu, ki nas lahko opozorijo na raka.«

Če ima moški normalno vrednost PSA, mu je po 80. letu ne merijo več

»Starostna meja je 80 let. Če je PSA vrednost normalna pri teh letih, je nesmiselno to preiskavo ponavljati do smrti. Rak prostate je praviloma počasi rastoč, vse je treba gledati tudi v luči preživetja. Če ima nekdo pri 80. letu normalno vrednost PSA, tudi če bi imel raka na prostati, sklepamo, da je ta neagresiven in 15 let od tega zagotovo ne bo umrl. Če imajo pa moški tudi po 80. letu ali kadarkoli kakršnekoli težave (npr. z lulanjem), vedno lahko pridejo na pregled.«

Rak na prostati je lahko povezan z genetiko, vendar je teh rakov zgolj 7 do 10 %. Epidemološke študije niso našle kancerogena, povezanega z nastankom raka prostate. Ne vemo točno, kaj ga povzroča. 

Glavni rizični faktorji za raka na prostati so starost, rasa in genetika

»Kako se preventivno obnašati? Mi svetujemo izogibanje stresu, zdravo uravnoteženo prehrano mediteranskega tipa (ribe, olivno olje, zelenjava). Neke študije so pokazale, da je dobrodošlo, če moški trikrat na teden ejakulira. S tem se praznijo kanali, v katerih zastaja seme in tekočina, tudi vnetnice (prostata je velikokrat podvržena vnetjem). Na tržišču je cel kup prehranskih dopolnil. Nekih dokazov, da bi karkoli pomagalo proti raku, ni. Čaj vrbovec je dobrodošel, da nekomu izboljša simptome uriniranja, vendar dokazov, da bi to ščitilo pred nastankom raka, ni.«

Poslušalec Franc ima dokazano nizkorizičnega raka na prostati pred 9 leti, ima redne kontrole na pol leta in magnetno resonanco. Je to dovolj?

»Gospod ima nizkoagresivno obliko, tu se odločimo za aktivno opazovanje, bolnika ne obsevamo ali operiramo, ampak ga zelo natančno spremljamo s ponavljajočimi se biopsijami, meritvami PSA in magnetno resonanco. Koliko je natančna ta preiskava, je odvisno od tistega, ki jo odčita (od rentgenologa). Če on točno ve, kje se je nahajal ta rak in ga opazuje, če raste, potem je preiskava precej senzitivna in je zlati standard pri obravnavi takih bolnikov. Se je pa potrebno ozirati na PSA. Če je ta vrednost stabilna, potem nekih dodatnih diagnostičnih postopkov ne bi izvajal. Redne kontrole na pol leta so ustrezne.«

Poslušalec Matevž ima močno povečano prostato, star je pod 60 let in PSA je visok, pred časom je prišlo do zapore, imel je urinski kateter. Operacija ali nadaljevanje s hormonskimi zdravili? Odgovoru prisluhnite v oddaji.

Poslušalec Anton ima težave z uhajanjem vode, kar se je močno poslabšalo po operaciji hrbtenice. Je to lahko vzrok poslabšanja? Prisluhnite, kaj je odgovoril zdravnik.

Rak na testisih prizadene mlajše moške med 20 in 40 letom

»Rak testisa je povsem drugačen kot rak na prostati. V največjem odstotku prizadene mlajše moške, zelo je dostopen odkrivanju. Pod tušem si otipaš testise, če začutiš neko zatrdlino, ki je neboleča, ne čakati doma, pridite na pregled, tudi če ni nič narobe! Bolje priti do zdravnika, kot tvegati slabši izid bolezni. Ta rak zelo hitro raste, podvoji se v enem mesecu. Mi vas čakamo, pomagali vam bomo, ne pa čakati doma, ker je lahko prepozno.«