Ne smemo dovoliti, da bi nekoč prišli na seznam izumrlih vrst

Pogovor o | 18.11.2021, 11:16 Marta Jerebič

Društvo katoliških pedagogov Slovenije v soboto pripravlja 3. mednarodno konferenco o vzgoji za ljubezen do domovine in države. Potekala bo po spletu. Letos se bodo udeleženci osredotočili na slovensko identiteto - kako jo ohranjati doma in kako jo ohranjajo Slovenci po svetu. Svoje izkušnje bo predstavilo več kot 70 učiteljev. O tem smo govorili tudi v sredinem Pogovoru o …

»Ne smemo dovoliti, da bi Slovenci nekoč prišli na seznam izumrlih vrst,« je bil jasen predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Kritičen je bil do zahtev v javnosti in politiki, po katerih bi morali vsakogar, ki pride v Slovenijo, izenačiti s konstitutivnimi narodi. To bi v kratkem času pomenilo, »da se ne bomo več imenovali Slovenija, ampak kako drugače. To ni v interesu našega naroda in ne bi smelo biti v interesu naše politike. Globalizacijo razumem v ekonomskem smislu, nikakor je pa ne bom sprejel kot globalizacijo v smislu topilnega lonca, kjer vsak, ki pride ni izenačen samo v smislu človekovih pravic in svoboščin, ampak ima potem tudi politične pravice in etnične pravice – to žal ne bo šlo, nikjer v nobeni državi na svetu in tudi pri nas ne.«  

Tudi za Slovence po svetu velja tako – ohranjanje njihove slovenske identitete podpira naša država, v času Jugoslavije so imele to vlogo večinoma katoliške misije.  »Bil sem podpredsednik fantovske zveze kar nekaj let. Mi smo zmeraj imeli najprej mašo, potem pa predavanje, ali pa mašo in potem nek turnir. Tako da je jasno, da gresta vera in kultura z roko v roki,« je dejal argentinski Slovenec Marko Fink. Povedal je tudi, kako so jih doma spodbujali, naj skrbijo za slovenski jezik, naj vanj ne vnašajo tujk.

Dragica Motik, ki je vrsto let na Zavodu za šolstvo skrbela za dopolnilni pouk slovenščine in ga tudi poučevala, meni, da bi morale slovenske šole dati več poudarka slovenstvu. Med drugim je navedla primer gospodinjske šole, kjer so predstavljali tipične jedi: »In potem so predstavljali baklave … sem jim rekla - predstavite potico. Tudi Valvasor piše o potici kot o pomembni jedi in to bi lahko predstavili kot zanimivo zgodbo. Če bodo pozneje poslovneži in bodo na primer imeli pekarno, bodo pekli te jedi. Če bodo znali baklavo, jo bodo pa zraven dali. Ampak ta šola naj bi vzgajala za to, da ohranijo kulinarično tradicijo, ki je pomembna za Slovenijo.«

Po mnenju Alojza Kovšce je slovensko narodno zavest v šoli težko privzgajati tudi zato, ker imamo v slovenskem šolskem sistemu še veliko ljudi, katerih poreklo ni slovensko. »Izgubo Jugoslavije oziroma prenehanje obstajanje Jugoslavije doživljajo kot neko osebno izgubo. To so ljudje, ki imajo v srcu dve domovini. Ena je Slovenija, v kateri živijo, druga je pa domovina njihovega porekla. To ni nič slabega. Tudi ko gospod Fink govori o Argentini, ima do nje še vedno prijeten občutek, saj je konec koncev tam preživel lep del svojega življenja, in tudi Slovenijo ima v srcu kot izvirno domovino. Te ljudi razumem. Ne razumem pa, zakaj se šolski sistem uklanja temu nekemu nostalgičnemu odnosu do Jugoslavije … Mi, ki imamo eno samo domovino, se moramo vrednosti te ene domovine zavedati. Zelo težko je v tem obdobju, ko še ni prišlo do zamenjave generacij v pedagoškem sistemu, oblikovati neko enotno narodno zavest. Da ne bo kakšne pomote, tu ne gre za nacionalizem, tu gre za narodno zavest. V politike in tudi prosveti še vedno zaznavam veliko željo po tem, da bi bila Slovenija nekakšna mala Jugoslavija. Pa žal tega ne bo. Žal za nekatere … meni v veselje tega ne bo. Ker vsak konstitutivni narod Jugoslavije ima svojo državo. Slovenija ni nastala zato, da bi bila replika nekdanje Jugoslavije. Ravno zato tudi nosi ime Slovenija … Prav nič ni slabega v tem, da Slovenijo, slovenstvo, slovenski jezik Slovenci postavljamo na prvo mesto.«

Prisluhnite oddaji.