Jože Možina o težavah na RTV-ju zaradi ekskluzivnega pričevanja partizana Cizla …
Moja zgodba | 17.11.2021, 13:56 Rok Mihevc
V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina, s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih oddajah, o pričevanju partizana Antona Cizla na RTV Slovenija in o pričevanjih VOS-ovskih likvidatorjev, ki smo jih objavili v oddaji Moja zgodba. Vprašali smo se tudi o tem, kako je mogoče, da je kljub resnici, ki prihaja vse bolj odkrito na dan, ideološki boj vse bolj oster. Oddajo je vodil Jože Bartolj.
Oddajo je pogledalo desetkrat več gledalcev
Zelo odmevno je bilo pričevanja partizana Antona Cizla, a na RTV po besedah Možine ni šlo brez težav. »Gre za veliko zgodbo v novinarskih in avtorskih vrstah, vemo, da je to ekskluzivna zadeva, ki se pojavi enkrat v življenju in gre za zadnjo neposredno pričo povojnih pobojev. Ta gospod je bil pripravljen spregovoriti o tem, v skoraj stotem letu starosti, to je fascinantno samo po sebi. S tem, da je njegovo pričevanje, ker je tudi avdio in videoposnetek, zelo verodostojno. Oddajo je pogledalo desetkrat več gledalcev. Je pa res razburkala dobršen del slovenske javnosti, ker se ve, da so povojni poboji še vedno izvirni greh, tudi nek oklep, ki onemogoča normalnejši in uspešnejši razvoj slovenske države.«
Tisti njegov pogled v kamero pove vse ...
Možina pojasni tudi, da so bile na RTV-ju težave z napovedniki oddaje, torej reklame znotraj televizije. Zato je sam napisal obširnejši članek na to temo, kjer je povzel ta pogovor in izpostavil najpomembnejše izjave o tem. »Anton Cizel je bil poveljnik ene od barak v Teharjah, v katerih je bila mladina iz okolice Velenja. Dobili so povelje, da jih vozijo na morišče in opisuje, kako se je tudi spoprijateljil, ker je bil normalno katoliško vzgojen možakar, čeprav odlikovan partizan iz vključno partizanske družine. Govori o tej grozi, kako jim je rekel, da gredo delati, čeprav je vedel, da gredo v smrt. Potem so jih peljali v Mostev pri Dobovi in ti ljudje so zagledali iz prenatrpanega avtobusa neko četo z lopatami in takrat so ugotovili, kam jih peljejo, kaj se bo zgodilo. In on pravi, da se je v tisti grozi cel avtobus tresel od smrtnega strahu. On se je sicer oddaljil, je pa slišal streljanje in tudi te krike brez konca, ki so naposled utihnili, ko so pobili vse. Tisti njegov pogled v kamero in pogled navzdol, ko vidiš težo, pa je bil samo zraven, ta posnetek pove vse. Dejansko obremeni vest vseh, ne samo tistih, ki so bili zraven, ampak tudi tistih, ki ta zločin zanikajo in prikrivajo, ki so na osnovi tega zločina ustvarili kariero. To je tisti novi razred, ki nam hoče še vedno vladati.«
Oglejte si oddajo "Pričevalci"
Gre za komunistično elito, ki je bila utemeljena na zločinu, ne na delu, pridnosti in rezultatih.
Do objave članka na spletnem portalu ni prišlo ...
Za spletni portal MMC RTV, ki ga vodi urednica Kaja Jakopič, Možina naredi povzetek in pove, da si želi, da je objavljen na prvi strani. »Če sem kdaj včasih kaj poslal, sem namreč z veliko težavo opazil, kje je objavljeno, ker je bilo skrito v ozadju, da si moral z iskalnikom poiskati to vsebino, medtem, ko je so na prvi strani teden ali dva članki o palestinskih feministkah in podobno. Pa nimam nič proti temu, ampak gre za sorazmerje. Gospa urednica na to ni hotela odgovoriti in se je izvijala, do objave ni prišlo. Tako da so kolegi iz Družine ta članek vzeli in bil je zelo odmeven in bran. To je zgodba javne RTV, ki se ne bi smela dogajati. Ljudi je to pričevanje tako zanimalo, da so ga šli pogledati tudi za nazaj, na spletu pa ni smel biti. Na to sem opozoril tudi urednico Manico Janežič Ambrožič, od nje sem želel, da se do tega opredeli. Ampak ni bilo nobene sankcije, ona vidi problem v tem, da sem jaz to javno opozoril, ne pa v tem, kaj se je zgodilo, da so bili prikrajšani gledalci, ki plačujejo RTV prispevek.«
MOJA ZGODBA
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.