Matjaž Merljak
Marko Zupan
Helena Križnik
Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič (foto: ARO)
Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič | (foto: ARO)

»Ustavno sodišče praviloma ni pristojno za specialne situacije kot je vprašanje zdravstvene krize«

17.11.2021, 07:36 Rok Mihevc

Epidemija še naprej kroji delo na ustavnem sodišču, zato smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« začeli z odklonilnim ločenim mnenjem našega gosta Dr.Dr. Klemena Jakliča o zadržanju pogoja PC v javni upravi. Vprašali smo ga tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo, prav tako tudi nekdanjega ustavnega sodnika dr. Boštjana M. Zupančiča.

Odločitev o pogoju PCT pokazatelj generalne smeri odločanja ustavnega sodišča

Gre za odločitev, ki je pokazatelj generalne smeri odločanja ustavnega sodišča, tako večinske kot različnih ločenih mnenj, na tem področju v zadnjem času, je o zadržanju pogoja PC in svojem ločenem mnenju dejal Jaklič. »Pri začasnem zadržanju se tehta zgolj hipotetične posledice, ki bi nastale, če bi bil zakon zadržan, torej nevarnost za življenje in zdravje (ukrep cilja k temu, da bi zmanjšal nevarnost za življenje in zdravje državljank in državljanov), ter na drugi strani, kaj bi se zgodilo, če se odloka ne zadrži. Torej potencialna izguba službe in cepljenje. In pa poseg v telesno integriteto."

Prisluhnite celotni oddaji "Spoznanje več, predsodek manj"

Poseg v telesno integriteto in potencialna izguba službe

Če tehtamo ta dva posega, je po oceni Jakliča povsem nesporno, da je vrednota življenja in zdravja višja in bolj pomembna od potencialne izgube službe in posega v telesno integriteto. »Ne samo, da je izguba službe od življenja in zdravja manj pomembna že sama po sebi, ampak do izgube službe v tem primeru sploh ne bi moglo priti. Ker če res drži, da je takšna omejitev protiustavna, to pomeni, da bi kasneje tak človek službo dobil nazaj, ker ni bilo pravne podlage za to, da je nekdo izgubil službo in bi z vsemi obrestmi dobil povrnjeno tudi škodo. Tako, da tu niti ni kaj za tehtati in v zvezi s tem soglašam z javno izraženo kritiko sodnika Jana Zobca, ki je v tem delu govoril o nerazumni odločitvi večine, o nekem razlogovanju, ki pa je skregano z zdravo pametjo. Enako sem ocenjeval tudi sam zaradi opisanih razlogov in tudi drugih, ki sem jih obrazložil. Npr. poseg v telesno in osebnostno integriteto vemo, da je hud poseg, ampak nič v primerjavi s posegom v zdravje in življenje. Zato poznamo institut obveznega cepljenja, ki je nesporen in nič kolikokrat potrjen na ustavnosodnih ravneh demokratičnih držav, prav tako pa tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.«

Ponavljam, po doktrini o začasnem zadržanju se tehta izključno te hipotetične posledice: kaj bi se zgodilo, če bi ali ne bi zadržali. V skladu s to doktrino pa do sedaj po mojem vedenju nobeno ustavno sodišče ni tehtalo tako, kot večina našega sodišča.

»Gre za ukrep, ki je bistveno milejši od ukrepa obveznega cepljenja«

»Če obstaja ta pristojnost obveznega cepljenja za celotno populacijo, to pomeni, da je toliko bolj nesporen ukrep, ki je ožji, ki cilja na tisti segment družbe, kjer ima izvršna veja oblasti lastne zaposlene, ki bodisi vodijo z zgledom v tej epidemiji ali pa v razmejru do njih vlada nastopa kot delodajalec, ki v svojem delovnem procesu sredi epidemije seveda skrbi za nemoteno delovanje tega procesa. Gre za ukrep, ki je bistveno milejši od ukrepa obveznega cepljenja, kjer gre za masovne posege v omenjene pravice. Pa že tak hujši, masovni poseg v telesno integriteto po vsej znani judikaturi zahodnega sveta nikakor ne pretehta nad posegom nevarnosti za življenja in zdravje v času epidemije ali celo pred njo, ko splošno cepljenje epidemijo preventivno prepreči. Tako, da mene seveda tudi ta argument posega v telesno integriteto ni prepričal, tako da nisem videl razlogov za zadržanje. Ponavljam, po doktrini o začasnem zadržanju se tehta izključno te hipotetične posledice: kaj bi se zgodilo, če bi ali ne bi zadržali. V skladu s to doktrino pa do sedaj po mojem vedenju nobeno ustavno sodišče ni tehtalo tako, kot večina našega sodišča.«

»Pravna žvarovna«

Sam te odločitve ni razumel po argumentiranih kriterijih kot dobro in obrazloženo. Poleg že omenjenega Zobca so se oglasili še mnogi pravni strokovnjaki, med njimi prof. Zupančič, »ki je pogrešal vsebinsko bogatejšo presojo glede omenjenega na tehtnici potencialnih hipotetičnih sklopov posledic in je označil to kot "pravno žvarovno". Torej kot nizanje paragrafov ne da bi se v resnici dotaknili vsebinskega bistva problema. Ta odločitev po moji iskreni oceni kaže še na en primer splošnega pristopa k odločanju na tem področju. Ustavno sodišče praviloma ni pristojno za specialne situacije kot je vprašanje strokovnih ocen sredi zdravstvene krize in podobno. Ponavadi velja v takih okoliščinah zadržanost ustavne sodne presoje.«

Kako je trenutno delovanje ocenil Boštjan M. Zupančič?

Zloraba prava?

Jaklič je v tej zvezi spomnil tudi na oceno nekdanjega predsednika ustavnega sodišča prof. Jambreka, da je večina te sestave aktivistična na napačnih osnovah. »To ni primer ustavno sodnega aktivizma, ki je primerjalnopravno utemeljen ali ustavno pravno poznan. Celo tako daleč je šel dr. Jambrek s kritiko, da je omenil, da gre za primer zlorabe prava. Če takšna kritika ni težka, potem ne vem, katera je. In to ne s strani kogarkoli, to namreč niso granitne kocke, ki bi letele s strani kogarkoli, to je stroka. Ljudje, ki so sodili na evropskem sodišču več mandatov, tisti, ki so orali ledino ustavnega prava ter ustavnosodne prakse pri nas in se najdlje poglabljali v doktrine sodobne demokratične družbe. To je primer kritike iz ustavnosodne stroke, ki kaže na napačen pristop večine te sestave, ki pa je ravno na področju ustavne stroke znano šibka (trenutni sodniki in sodnice iz večine so specialisti drugih področij in ne ustanvopravnega).«

Kdaj lahko pričakujemo končno odločitev sodišča?

Kako dolgo, glede na to, da epidemija ne pojenja, lahko čakamo na končno odločitev sodišča? »To težko rečem, nisem poročevalec v tej zadevi, ampak mislim, da bo še kar nekaj vode preteklo, preden se bo to o tem vsebinsko odločilo. Ta hip ne vidim, da bi kaj kmalu prišlo do odločitve. Medtem pa take, podobne in še bolj restriktivne ukrepe sprejemajo v ostalih državah, kjer je boj z epidemijo bistveno bolj uspešen«.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Spoznanje več

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Cepljenje je edino orožje, ki ga imamo, da ustavimo širjenje smrtonosnega virusa. (photo: CDC / Unsplash) Cepljenje je edino orožje, ki ga imamo, da ustavimo širjenje smrtonosnega virusa. (photo: CDC / Unsplash)

So cepiva res od hudega duha?

Na novomeško škofijo se je obrnilo več zaskrbljenih vernikov. Slišali so namreč, da naj bi bilo cepljenje povezano z delovanjem hudobnega duha. Škof Andrej Saje je v odgovoru zapisal, da ...