Dr. Žiga Jan: »mRNA cepiva so varna tudi za nosečnice.«

Svetovalnica | 15.11.2021, 08:21 Mirjam Judež

Ali se je smiselno v času nosečnosti zaščititi s cepljenjem - tudi proti koronavirusu? Z nami je bil specialist ginekologije Žiga Jan, ki trenutno službuje v Deželni bolnici v Celovcu, z decembrom pa se seli v bližino Bischofshofna v Bolnico sester usmiljenk. »Nosečnost pomeni za vsako žensko eno najpomembnejših življenjskih prelomnic. Prelomnica je tudi za njenega partnerja, celotno družino, na ta dogodek se telo pripravlja celo življenje, ko pa do nosečnosti pride, prinaša to za večino žensk veliko radost, včasih pa tudi veliko skrbi in žalosti.« Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Spremembe v času nosečnosti

»Telo nosečnice doživi med nosečnostjo edinstvene spremembe, da bi zagotovilo rast in razvoj otroka. Najprej pride do velikih hormonskih sprememb. To poznamo. Hormoni vplivajo tudi na razpoloženje nosečnice, zato okolica postane bolj potrpežljiva za razne muhe nosečnice, spremembe v njenem obnašanju, predvsem pa pride do rasti organov, kot je maternica, dojke. Do te rasti pride, da bi se lahko zagotovila nemotena in konstantna rast otroka, da bi se tudi po porodu otroku zagotovilo vse, kar potrebuje za rast in razvoj. Kaj se zgodi s srcem, ledvicami nosečnice? Ti morajo delati z veliko večjo močjo (20 do 25 % večja moč). Enako se zgodi s pljuči. Nosečnice imajo zato krajšo sapo  (se hitreje zadihajo). Vse to so prilagoditve telesa na nosečnost, kar večina poslušalcev (sploh poslušalk) zelo dobro pozna.«

V času pandemije so nosečnice s pridruženimi kroničnimi boleznimi bistveno bolj ogrožene

»Med nosečnostjo se mora imunski sistem matere prilagoditi, da telo sploh tolerira razvoj imunološko nekoliko drugačnega otročka. Ker vemo, da se celoten sistem spremeni, se spremeni tudi dinamika avtoimunskih bolezni, kot je multipla skleroza, kronična vnetna črevesna bolezen, ki na srečo praviloma poteka v nekoliko blažji obliki. Če se vrnem nazaj k srcu, si predstavljamo, da je srce nosečnice obremenjeno skoraj podobno kot pri nekem lažjem srčnem bolniku. Nalezljive bolezni naj bi v času nosečnosti potekale težje. Zato medicina uvršča nosečnice v enake kategorije kot kronične bolnike. Imunski sistem je pri nosečnicah bistveno spremenjen v primerjavi z nenosečimi ženskami. V zadnjih letih je veliko nosečnic, ki imajo pridružene kronične bolezni. Več je sladkorne bolezni, več je debelosti, zanošajo tudi ženske, ki so včasih zelo težko zanosile, tiste z okvaro ledvic. Razveseljivo je, da je medicina toliko napredovala, da zanosijo tudi ženske s pridruženo kronično boleznijo, a se moramo v času pandemije zavedati, da so ravno te ženske še bistveno bolj ogrožene.«

Novorojenčku se imunski sistem razvije šele nekaj mesecev po porodu, prej ga zaščiti mama s svojimi protitelesi in mlekom

»Novorojenček je nebogljeno bitje. Ko se rodi, še nima razvitega lastnega imunskega sistema, to se zgodi šele nekaj mesecev po porodu. Novorojenček pride v stik z zunanjim svetom šele v porodnem kanalu, vendar rabi imunski sistem učni čas, da se nauči prepoznavati škodljive povzročitelje od neškodljivih, da se prilagodi. Ko se npr. dojenček doji, pije mleko pri materi, pride zraven kakšna bakterija s kože, glivica, imunski sistem se s tem uči. To traja nekaj mesecev, zato je potrebno, da mati svojega novorojenčka zaščiti z lastnimi protitelesi. Že v času nosečnosti ta protitelesa prehajajo čez posteljico, ki je pomemben varovalni organ. Skoznjo ne prehajajo škodljive snovi, kot so razne kemikalije, večina zdravil zelo težko prehaja preko posteljice, protitelesa pa lahko prehajajo. Ko se novorojenček rodi, ima že sabo neko zalogo varovalnih protiteles, ki jih dobi od matere. Pomemben delež dodatnih protiteles pa dobi tudi preko dojenja. Starejši ljudje se bodo še spominjali, da so včasih novorojenčki po porodih pogosto umirali zaradi okužb, v družinah so bile tragedije, ko so ljudje pokopavali svoje otroke. Danes je smrtnost novorojenčkov v upadanju, Slovenija je v tem pogledu ena najbolj razvitih držav na svetu, a še vedno si prizadevamo, da bi ta pojav še zmanjšali. Ena najpomembnejših opcij, ki je zdravnikom na voljo za zaščito mame in novorojenčka, je cepljenje.«

Cepiva mRNA nimajo kvarnih vplivov za plod, ne povzročajo sterilnosti in povečanega tveganja za spontani splav

»V zgodnjih fazah raziskav za vsako zdravilo, ne samo za cepiva, še nimamo podatka o nekaterih redkih stranskih zapletih. V 60. letih prejšnjega stoletja je v ZDA prišlo do velikega škandala, ko so ženske, ki so kasneje zanosile, jemale uspavalo, zaradi katerega je prihajalo do grozljivih razvojnih nepravilnosti (ribji udje, skrajšani udje …). Od takrat medicina strogo nadzoruje vpliv kandidatnih zdravil ali cepiv na plod. Ko so testirali cepiva proti koronavirusu na osnovi tehnologije mRNA, so vključili 10.000 žensk, ki so imele negativni test za nosečnost. Priporočili so, da naj v času spremljanja ne zanosijo, kljub temu življenje najde svojo pot in odstotek do dva žensk je vseeno zanosilo. Na tako velikem vzorcu se je pokazalo, kakšen vpliv imajo ta cepiva na nosečnost in potek. Za obe cepivi na podlagi mRNA (Pfizer, Moderna) smo dobili veljavne podatke, da ta cepiva nimajo kvarnih vplivov za plod, da ne povzročajo sterilnosti, kar se je senzacionalno razglašalo na družabnih omrežjih, predvsem pa ne povzročajo povečanega tveganja za spontani splav. Tudi ne tveganja za zdravje matere. Učinkovitost cepiva je bila relativno dobra v primerjavi z nenosečimi ženskami, cepivo je nosečnice zaščitilo pred okužbo in pred hudim potekom bolezni koronavirusa. Raziskovalce je najbolj skrbelo ali bo cepivo povzročilo več spontanih splavov. Tveganje, da ima nosečnica spontani splav, je pri splošni populaciji med 11 in 20 %. To je resničnost, s katero se ginekologi srečujemo vsak dan v ordinacijah. Potem so primerjali cepljene nosečnice z necepljenimi in ugotovili, da je bila stopnja splavljenosti cepljenih 14 %. Z zanesljivostjo so zaključili, da cepljenje z mRNA cepivi proti koronavirusu ne povzroča več dodatnih spontanih splavov.«

Nosečnice imajo v primerjavi z nenosečimi 2- do 4-krat večje tveganje za hud potek bolezni. Če je nosečnica prebolela koronavirus in se cepi, to omogoča največjo možno zaščito, celo boljšo kot redno cepljenje. To ne pomeni, da poslušalke spodbujajmo, da virus prebolijo in se potem cepijo.

Nosečnice s hudim potekom bolezni: več prezgodnjih porodov in carskih rezov

»Pri večini ljudi poteka koronavirus nezapleteno, pri 20 % pa poteka zelo hudo in zahteva zdravljenje s kisikom ali celo sprejem na intenzivno zdravljenje. Tudi pri nas smo zdravili nosečnice s hudim potekom kovida. Do česa prihaja? Do prezgodnjih porodov in do povečane stopnje carskih rezov. V 25., 33. tednu ugotavljamo, da je nasičenost s kisikom ekstremno nizka, preskrbljenost ploda s kisikom je slaba. Kako bi se dalo to preprečiti? Cepljenje proti koronavirusu na osnovi cepiv mRNA nosečnicam vsekakor priporočamo. Cepijo naj se same in najožji družinski člani, s tem bo manj prezgodnjih porodov in ženske bodo rodile (če bo le možno) po naravni poti.«

Ženskam, ki načrtujejo nosečnost, priporočamo, da se cepijo čimprej, še danes, če je možno. Doječe matere naj se cepijo, ne glede na to, ali so prebolele koronavirus ali ne.

Cepljenje v prvem tromesečju nosečnosti

»Nosečnost razdelimo na tromesečja. Večino cepljenj opravimo v 2. in 3. tromesečju. Če ste po 16. tednu, se absolutno cepite, če pa ste pred 16. tednom, se obrnite na vašega ginekologa, ki bo ocenil tveganje, če imate kakšno pridruženo bolezen. Skupaj bosta pretehtala in se odločila za cepljenje.«

Dvomesečni dojenček, mamica še ni cepljena

»Ženskam, ki dojijo, svetujem, da se absolutno čimprej cepijo proti koronavirusu s cepivi mRNA, pa ne samo one, ampak tudi najožja družina. Ta novorojenček še nima lastne zaščite, njegov imunski sistem postane kompetenten s 3. meseci življenja. S cepljenjem preprečimo prenos povzročitelja z osebe na osebo. Če je okolica okrog tega otroka cepljena, se zmanjša tveganje, da bo ta virus prišel do otroka. Del protiteles bo prešel v mleko matere, ne vemo pa še povsem, kako močno zaščitno vlogo imajo ta protitelesa. Imunski sistem ženske po porodu je v fazi prehajanja iz nosečnosti v normalno stanje. Ne vemo, ali imajo tudi doječe ženske kakšne težje poteke bolezni, vendar izhajamo iz tega, da je ta ženska ranljiva in da lahko s tem, ko se cepi (tudi njena okolica), posredno zaščiti tudi svojega novorojenčka.«

Ginekologi in porodničarji že vrsto leto priporočamo cepljenje proti sezonski gripi. Cepljenje proti sezonski gripi za nosečnice je na voljo že od leta 1960.

Nosečnica v 8. mesecu zbolela za koronavirusom, Regeneron da ali ne?

»Regeneron je koktelj protiteles. Naši specialisti infektologi imajo z njim dobre izkušnje. Ne vem pa, če bi bilo primerno zdraviti nosečnico, ki nima hudega poteka. Če je potek hud in je potrebno intenzivno zdravljenje, je to stvar zdravniškega konzilija. Z vsakim novim zdravilom so povezana tudi določena tveganja, določeni neznani stranski učinki, zato zdravniki te stvari pretehtajo skupaj. Taka zdravila se predpisuje v izjemnih okoliščinah. Dokler nimamo podatkov, kakšen vpliv ima na nosečnice in plod, ga ne bomo priporočali.«

Zanimivo je, da je javnost veliko bolj zadržana do cepljenja, ki je relativno enostaven postopek, po drugi strani je pa zelo dovzetna za vsako novo modno zdravilo, katerega delovanje in učinek še ne poznamo.

Necepljena nosečnica dva tedna pred porodom naj se najprej cepi proti gripi in oslovskemu kašlju

»Najprej priporočam cepljenje pred sezonsko gripo. Dva tedna pred porodom je dovolj, da se nekakšen del protiteles že naredi. Lahko se hkrati cepi tudi proti koronavirusu, vendar stroka za vas priporoča cepljenje proti sezonski gripi in proti oslovskem kašlju. Ti dve cepivi sta res na mestu, uredite to čimprej. Pripeljite s sabo še vaše najožje družinske člane, ki vam bodo pomagali pri skrbi za novorojenčka. Če oklevate ali bi se cepili dva tedna pred porodom proti koronavirusu … Naj nosečnice vsaj svojo okolico povabijo k cepljenju proti covidu: mamo, taščo, partnerja, nekaj tednov po porodu se lahko cepi tudi mamica. Čimprej (najbolje danes) pa proti gripi in oslovskemu kašlju. To je velika zaščita za vašega otroka.«