Matjaž Mihelčič | (foto: Osebni arhiv, utrinek iz snemanja dokumentarnega filma o slovenskem vodnem krogu )
Matjaž Mihelčič: Verjamem, da se bodo Kranjcem vremena razjasnila
Naš gost Nataša Ličen
V svet kamer in gibljivih slik je Matjaž Mihelčič vstopil pred šestindvajsetimi leti, začel je kot asistent producenta na televiziji. Po diplomi je odšel na izobraževanje s področij kreative, scenaristike in režije v tujino. Ko se je vrnil, je zaplul v vode pripovedovalca zgodb, najprej kot scenarist, zadnjih deset let pa kot režiser. Najodmevnejši so njegovi televizijski dokumentarni filmi različnih vsebin, o slovenskem vodnem krogu, o kulinaričnem popotovanju, vse do zadnjega, ki je bil velik izziv, dokumentarno – igranega filma o vojni za Slovenijo »Hrepenenje naroda«.
V družini sem imel močno spodbudo, živeli smo z glasbo in filmom. Ustvarjalnost je zapisana v mojih genih. Odraščal sem ob zgodbah. To me je pritegnilo.
»V mladosti sem verjel, da lahko z dobro posneto filmsko zgodbo postaneš velik ustvarjalec. Z leti pa vidiš, da je pri nas majhen trg in velika bitka za preživetje. Toda z voljo, vztrajnostjo in kreativnostjo lahko rečem, da že skoraj tri desetletja od tega živim in ustvarjam relativno odmevne stvari, ki jih ljudje radi gledajo. Večinoma sem v kulturno umetniškem programu, ki me navdihuje in želja je, da bi lahko ustvarjali še naprej. Zakaj smo pred kreativnost postavili destruktivnost?«
Je močna rodbina prednost ali pristisk in odgovornost?
»Veste, kako je, v mladosti se s tem ne ukvarjaš, verjameš v svojo idealistično predstavo, kako boš živel in delal. Veličina v rodbini je lahko včasih veliko breme, ker te primerjajo z ljudmi iz družine. Toda pri meni se je to hitro razvodenelo, ker sem šel v drugo smer. Sčasoma se je to združilo in smo lahko s skupnimi močmi več let uspešno ustvarjali slovensko avdiovizualno avtorsko produkcijo. Vse do današnjih dni, ko še vedno vztrajamo v tem in verjamemo, da se bodo Kranjcem vremena razjasnila, ne samo v družbeno političnem smislu, ampak tudi v gospodarskem in ustvarjalnem smislu. Verjamem, da bomo nekoč, nekje tisti, ki imamo kaj za povedati, ki imamo izkušnje in znanje, dobili več prostora pod soncem za ustvarjanje in da nam bodo tisti, ki imajo na tem področju moč, ki imajo v rokah škarje in platno, prisluhnili, da bomo lahko vsi bolj uspešno in bolj kreativno sodelovali. Na tem bo treba še veliko narediti in prepoznati potencial ljudi.«
Ta kos zemlje pod soncem, ki ga imamo, je biser. Če ga ne bomo znali ceniti in vrednotiti, ga lahko izgubimo. Veliko je narodov, ki bodo primorani zaradi klimatskih ali drugih sprememb v selitev. Bomo čez noč postali manjšina in se izgubili v masovni nevrozi?
Si za nas ali si proti?
»Razdvojenosti pred kovidom ni bilo tako močno občutiti. Delali smo v različnih ekipam, kjer je bilo ideološko religioznih veliko različnih nazorov, šalili smo se o tem drug z drugim in smo lahko sodelovali prijateljsko, vse do problema z virusom in do menjave vlade preko noči pri nas, ki je naredil velik preobrat. Maske so pri ljudeh padle, v ospredje so nekateri postavili svoje ideološko politično stališče pred svoje poslanstvo na kulturno umetniškem področju. Bolj kot to so postali družbeno politični aktivisti ali zagovorniki neke ideologije. Sojenje ljudi za koga so, kaj počnejo in kaj mislijo, je zastrupilo ustvarjalni odnos med nami. Namesto, da bi prevladala kreativnost, je dostikrat v ospredju destruktivnost.«
Prisluhnite celotnemu pogovoru z režiserjem Matjažem Mihelčičem, tudi o podrobnostih ob nastajanju igrano-dokumentarnega filma »Hrepenenje naroda«, o vojni za Slovenijo.
