Jure SešekJure Sešek
Andrej NovljanAndrej Novljan
Marjana DebevecMarjana Debevec
Zorko Simčič (foto: osebni arhiv)
Zorko Simčič | (foto: osebni arhiv)

Zorko Simčič, pričevalec zadnjega stoletja

Slovenija | 19.11.2021, 11:24 Tone Gorjup

Pesnik, pisatelj, esejist in akademik Zorko Simčič, ki je bil rojen 19. novembra leta 1921 se je v Mariboru, ima svoje korenine v Goriških Brdih. Starša sta se pred fašizmom umaknila v štajersko prestolnico.Učiteljišče je obiskoval v Mariboru in Ljubljani. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in se po nekaj letih različnih služb v Italiji naselil v Argentini. V Buenos Airesu je sodeloval pri Slovenski kulturni akciji in nekaj časa urejal revijo Meddobje. Po desetih letih se je preselil v Barilóče, kjer se je posvetil literarnemu ustvarjanju. Leta 1993 se je vrnil domov, v Ljubljano, kjer danes praznuje stoti rojstni dan.

Zorko Simčič je 1944 kot dijak dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane za literarni prvenec roman Prebujenje. Med vojno je izdal zbirko humoresk in satir Tragedija stoletja, napisal libreto Krst pri Savici in dramo Zadnji akord. Po vojni je najprej pisal za tržaški radio, zatem pa za večino literarnih revij, ki so izhajale med izseljenci. Leta 1957 je izšel njegov najodmevnejši roman Človek na obeh straneh stene. Med pesniškimi deli izstopa zbirka Korenine večnosti, med dramami morda Tako dolgi mesec avgust in Zgodaj dopolnjena mladost. Od vrnitve v Slovenijo, kjer je bil Zorko Simčič dolga leta prepovedan in zamolčan, je pri nas izšlo več njegovih del ter trije izbori proznih besedil in esejev. Izdal je še zbirko otroških pesmi, zbirko črtic Rimske zgodbe in obsežen roman Poslednji deseti batje. V knjigi Dohojene stopinje so zbrani pogovori, ki jih je z njim naredil France Pibernik.

Zorko Simčič
Zorko Simčič © Matej Erjavec

O tujstvu, ki je na svojevrsten način predstavljeno v delu Poslednji deseti bratje

Mi smo na tem svetu kot popotniki. Pri nas rečemo homo viator – popotnik; to je v religioznem smislu, če verjameš v večnost. Danes je človek pogosto prisiljen oditi iz svojega kraja, dogaja se novo preseljevanje narodov. V tem se mnogi čisto izgubijo in postanejo ne tujstvo ampak tujci oziroma čisto nekaj drugega. Kdor ima pa korenine v svoji družini v svojem rodu, v svojem narodu, te to samo obogati. In v tem smislu je tujstvo rodovitno in tako sem ga doživljal jaz.

Zorko Simčič je prejel številne nagrade in priznanja od Prešernove nagrade za življenjsko delo do Srebrniega reda za zasluge Republike Slovenije; od 2006 je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predvsem pa je živa priča medvojnega dogajana, nekaterih likvidacij VOS-a in drugega komunističnega terorja, življenja v begunstvu ter posrednik duhovne dediščine slovenskih kulturnih ustvarjalcev in mislecev v Argentini od Tineta Debeljaka do Milana Komarja, katerih sopotnik je bil.

© Matej Erjavec

O umoru prijatelja Jaroslava Kiklja

Dokončni udarec v oči sem dobil ob umoru akademika Kiklja, ki sem ga dobro poznal še iz Maribora. Vsak dan sva se srečavala v Ljudski kuhinji na Streliški ulici in tako tudi na dan, ko so ga ubili - in to komaj nekaj metrov od mene. To je bilo prvič v življenju, da sem videl koga ubijati in koga umreti. Jaroslav Kikelj. Čist človek. Slovenec, ki bi za slovenstvo in krščanstvo dal življenje, fant, ki ga dolga leta poznam - kako verjeti, da je izdajalec? Še posebej, kako verjeti njim, ki so ga likvidirali, če dan zatem sošolec - komunist prinese v razred fotografijo Kiklja v... fašistični obleki! Pogledal sem jo, zmajal z glavo. Pa se tudi nasmehnil sošolcu, ko sem mu namignil, da je obleka fašista osvetljena z desne, Kikljev obraz pa z leve. »Ti! Pazi se!« mi je zagrozil.

Zorko Simčič na Radiu Ognjišče

Dvakrat smo ga povabili v oddajo Naš gost. Sodeloval je v Obali neznanega, pred beatifikacijo škofa Slomška je spregovori o njem kot učeniku, osvetlil nam je lik katoliškega misleca Milana Komarja, v oddaji Iz Mohorjeve skrinje smo predstavil več njegovih del, predvajali nekatera njegova predavanja ... Predstavili smo njegovo Božično zgodbo v dramatizirani obliki, ob stotem jubileju pa v Kulturnih utrinkih del njegove drame o spravi Zgodaj dopolnjena mladost.

Gospod Zorko, Bog vas živi in zdravja vam želimo!

Voščilo Svetovnega slovenskega kongresa
Voščilo Svetovnega slovenskega kongresa

Slovenija
Družina zbrana ob jaslicah kot jo vidi umetna inteligenca (photo: Chatgpt) Družina zbrana ob jaslicah kot jo vidi umetna inteligenca (photo: Chatgpt)

Takega večera mnogi narodi ne poznajo

Pred nami je prvi sveti večer. Podoben je drugim večerom, a vseeno je zelo drugačen. Je večer, ko se že veselimo jutrišnjega praznika – rojstva Jezusa Kristusa. Stara slovenska navada je, da nocoj ...

Papež pred svetimi vrati (photo: Vatican Media) Papež pred svetimi vrati (photo: Vatican Media)

To noč se zate odpirajo sveta vrata Božjega srca

Sveti oče Frančišek je na sveti večer, med posebnim obredom odprl sveta vrata Jubileja 2025. V procesiji so zatem navzoči v atriju bazilike sv. Petra, stopili skozi sveta vrata v baziliko sv. ...

Tekčeve jaslice (photo: visit-trzic.com) Tekčeve jaslice (photo: visit-trzic.com)

Tekčeve jaslice - tradicija iz roda v rod

V starem delu Tržiča, v neposredni bližini župnijske cerkve, se nahajajo posebne jaslice, katerih tradicija sega v leto 1935. Gospod Marjan Zupan, eden izmed skrbnikov teh jaslic, je z nami delil ...

Naš gost - Arif Polikarp Sulejmanovič (photo: ARO) Naš gost - Arif Polikarp Sulejmanovič (photo: ARO)

Drži me za roko, ko bom odhajala

Našega decembrskega gosta in letošnjega jubilanta, ki mu tako na videz kot po živahnosti duha zlahka prisodimo četrtino let manj, že od majhnih nog spremlja sprejemanje različnosti in Božjih ...

Matic Vidic (photo: Rok Mihevc) Matic Vidic (photo: Rok Mihevc)

Odpreti svojo "štalo" je najlepše darilo za božič

Četrta adventna sveča že gori, kar pomeni, da se božični čas počasi bliža. Z vsakim prižigom sveče v adventnem vencu, se vedno bolj zavedamo, da je božič tik pred vrati. Ta čas naj bi bil obdobje ...

Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay) Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay)

Ko v Božičkovi preobleki plezam po pediatriji

Mateja Mazgan Senegačnik je svetovna popotnica. Odmevni so bili njeni opisi potovanj z babico, zdaj pa ji lahko že nekaj let sledimo na blogu, kjer opisuje izlete in doživetja primerna za družine. ...